Amnesty International je danes objavila letno poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu v 2025. Poleg svetovne analize in regionalnih pregledov med drugim vsebuje tudi informacije za 144 držav sveta, vključno s Slovenijo.
Amnesty International poziva države, naj v ključnem trenutku za človeštvo preprečijo vzpostavitev predatorskega mednarodnega sistema, ki spodkopava človekove pravice.
Kampanja Pišem za pravice se je leta 2025 vrnila že v svoji 25. izvedbi. Tudi tokrat je združila ljudi po vsem svetu z namenom doseči konkretne pozitivne spremembe v življenjih posameznic_kov ter skupin v nevarnosti, pa tudi njihovih družin in skupnosti.
Vlade po svetu zmanjšujejo dosežke desetletij napredka na področju enakosti spolov. Posledice so vse pogostejši napadi na reproduktivne pravice, utišanje feminističnih glasov, zmanjševanje financiranja organizacij za pravice žensk in še veliko več.
Kljub težkim izzivom, s katerimi se v teh trenutkih sooča človeštvo, Amnesty International še naprej spremlja, kako ljudje po vsem svetu dokazujejo pomen aktivizma in moč solidarnosti. Od pozivanja vlad k odgovornosti in boja za pravice žrtev nasilja na podlagi spola do osvobajanja zagovornikov človekovih pravic – tukaj je nekaj navdihujočih zgodb upanja in človečnosti, ki smo jih skupaj ustvarili v zadnjih šestih mesecih.
Revija Akcija je brezplačna revija za naše članice_e, v kateri zberemo najpomembnejše novice in aktualne teme s področja človekovih pravic. V njej boste našli zanimive intervjuje, informacije o raziskavah, aktivistične akcije, peticije, komentarje, izobraževalna gradiva, dobre novice in še marsikaj. Ob vsaki izdaji za vas pripravimo tudi zanimivo prilogo.
V času, ki mu vladajo širjenja avtoritarnih praks, podnebni kolaps in erozija mednarodnega prava, v Amnesty International na dan človekovih pravic, 10. decembra, začenjamo vsakoletno kampanjo Pišem za pravice, da bi podprli žrtve kršitev človekovih pravic in pokazali, da lahko zmaga človečnost.
Fernanda Doz Costa je nameravala biti odvetnica za človekove pravice v Argentini, preden je postala direktorica Amnesty International za področja spola, rasne pravičnosti in pravice beguncev. Tik pred mednarodnim dnevom varnega splava opozarja na nevarnosti, če pravica do splava ni zagotovljena, in kako lahko vsi z majhnimi dejanji zagotovimo, da bo varen splav dostopen vsem.
V zadnjih šestih mesecih so v medijih prevladovale zgodbe o strahu, razhajanjih in sovraštvu. Vseeno pa aktivisti_ke po vsem svetu trdo delajo, da bi zmagalo upanje. Predstavljamo nekatere uspehe s področja človekovih pravic od januarja do junija 2025, na katere smo vsi lahko ponosni.
Meddržavno sodišče je sprejelo prvo odločitev o odgovornosti držav za podnebne spremembe in okoljsko krizo. Amnesty International pri tem izraža izjemno hvaležnost in občudovanje skupini 27 študentk in študentov s pacifiških otokov, ki so leta 2019 začeli z domišljeno, navdihujočo in inovativno svetovno kampanjo, ki je zahtevala in dosegla prelomno odločitev Meddržavnega sodišča. Mandi Mudarikwa, vodja strateških tožb pri Amnesty International je v odzivu dejala: »Današnja odločitev sodišča je prelomen trenutek za podnebno pravičnost in odgovornost. Meddržavno sodišče je jasno, da ni mogoče zagotoviti polnega uresničevanja človekovih pravic, če se ne zaščitijo podnebni sistem in okolje. Najvišje sodišče na svetu je poudarilo, da imajo države dolžnost nemudoma ukrepati, omejiti in nadzirati delovanje zasebnih akterjev ter sodelovati, da se zaščiti sedanje in prihodnje generacije ter ekosisteme pred vse hujšimi vplivi in posledicami človeško povzročene podnebne krize. Pionirska odločitev bo okrepila zatrjevanja stotin tožb, ki potekajo in ki jih bodo ljudje širom sveta še vložili, da bi dosegli pravičnost po škodi, ki so jim jo povzročili največji onesnaževalci, potem ko so jim odvzeli možnost preživetja.«
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International, je neukrepanje evropskih politikov v Bruslju označila ne zgolj za »politično strahopetnost, saj se vsakič, ko EU ne ukrepa, poveča njena soudeležba in sokrivda pri izraelskih hudodelstvih«. Dan prej je Amnesty International na zunanje ministre ter ministrice in na komisarko EU naslovila javno pismo z devetimi nujnimi ukrepi, ki bi jih EU in države morale sprejeti, da se konča genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi.
Prosimo, piši predsedniku vlade dr. Golobu, naj Slovenija, če tega ne bo naredila EU, prekine vsa sodelovanja z Izraelom na podlagi pridružitvenega sporazuma.