Amnesty International poziva države, naj v ključnem trenutku za človeštvo preprečijo vzpostavitev predatorskega mednarodnega sistema, ki spodkopava človekove pravice.
- Leto 2025 so zaznamovali uničujoči napadi na multilateralizem, mednarodno pravo in civilno družbo.
- Alternativa ponuja rasističen, patriarhalen, neenakopraven in protipravni svetovni red.
- Protestniki_ce, aktivisti_ke in globalne organizacije si prizadevamo za odpor, ustavitev spodkopavanja človekovih pravic in spremembe.
Amnesty International ob današnji objavi letnega poročila Stanje človekovih pravic v svetu svari, da se je svet zaradi napadov na multilateralizem, mednarodno pravo in človekove pravice, ki jih izvajajo predvsem močne države, korporacije in gibanja, ki nasprotujejo človekovim pravicam, znašel na prelomnici v nevarno novo obdobje. V svojem pregledu razmer v 144 državah, med njimi tudi v Sloveniji, je Amnesty dejala, da morajo države, mednarodne institucije in civilna družba zavrniti politiko popuščanja ob takih napadih in se jim skupaj upreti, da se prepreči vzpostavitev novega rasističnega, patriarhalnega in neenakopravnega svetovnega reda.
Soočeni smo z najtežjim trenutkom v našem času. Človečnost napadajo transnacionalna gibanja, ki nasprotujejo človekovim pravicam, in plenilske vlade, ki si prizadevajo uveljaviti svojo nadvlado z nezakonitimi vojnami in brezobzirnim ekonomskim izsiljevanjem.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Amnesty International že leta opozarja na postopno razkrajanje človekovih pravic po vsem svetu ter na posledice očitnih kršitev zakonov s strani vlad in korporacij. Prav tako smo večkrat opozorili, kako dvojna merila in selektivno spoštovanje mednarodnega prava slabijo multilateralni sistem in odgovornost.«
Sedanji trenutek je bistveno drugačen, saj ne beležimo le erozije na robovih sistema, ampak neposreden napad na temelje človekovih pravic in na sistem, utemeljen na skupnih pravilih. Ta napad izvajajo najmočnejši akterji, da bi si zagotovili nadzor, nekaznovanost in dobiček.
»Stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je posledica drsenja v brezvladje. Po začetnih nezakonitih ameriško-izraelskih napadih, ki so kršili Ustanovno listino ZN in sprožili neselektivne povračilne napade Irana, se je konflikt hitro spremenil v odprto vojno proti civilistom in civilni infrastrukturi. To še povečuje trpljenje ljudi v regiji, ki je že prej imelo katastrofalne dimenzije. Zdaj konflikt srka vase države po vsem svetu, saj vpliva na prebivalstvo povsod in ogroža preživetje milijonov. Do tega pride, ko se, da bi dosegli lastnoprevlado, spodkopava pravila, institucije in pravni okvir, ki so bili zgrajeni z izrecnim namenom zaščite človeštva.«
»Letno poročilo Amnesty za leto 2025 ne opozarja več na skorajšnji razpad, ampak dokumentira sesuvanje, ki se dogaja, ter uničujoče posledice za človekove pravice, globalno stabilnost in življenja milijonov ljudi v letu 2026 in naprej. Države sveta poziva, naj nujno zavrnejo politik popuščanja, ki je prevladovala v letu 2025, naj premagajo strah ter se z besedami in dejanji uprejo oblikovanju plenilskega svetovnega reda.«
Plenilski napadi pospešujejo razgradnjo mednarodnega prava
Letno poročilo Amnesty International, in vse kar je organizacija zabeležila do sedaj v letu 2026, opozarja na številna izvršena mednarodna hudodelstva in na vse pogostejše napade na mednarodni pravni red. Vse to resno spodkopava temelje globalnega varstva človekovih pravic.
Izrael kljub sporazumu o premirju iz oktobra 2025 nadaljuje genocid nad Palestinci_kami v Gazi ter ohranja sistem apartheida nad palestinskim prebivalstvom. Hkrati pospešuje širitev nezakonitih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, in sprejema korake k aneksiji. Izraelske oblasti vse pogosteje dopuščajo ali celo spodbujajo napade naseljencev na palestinsko prebivalstvo. To teroriziranje poteka nekaznovano, vidni predstavniki izraelskih oblasti pa poveličujejo nasilje nad Palestinci_kami, vključno s samovoljnimi aretacijami in z mučenjem pridržanih.
Združene države Amerike so izvedle več kot 150 zunajsodnih usmrtitev z bombardiranjem plovil v Karibih in Tihem oceanu ter januarja 2026 izvedle agresijo na Venezuelo. Rusija je okrepila zračne napade na ključno civilno infrastrukturo v Ukrajini, vojska v Mjanmaru pa je lani uporabljala avtomatska jadralna padala, s katerimi so na vasi odvrgli eksplozivna sredstva ter ubili več deset civilistov, vključno z otroki.
Združeni arabski emirati so z dobavo naprednega kitajskega orožja milici Sile za hitro posredovanje (RSF) še okrepili konflikt v Sudanu. RSF je po 18-mesečnem obleganju oktobra lani zavzela mesto El Fašer, zagrešila množične poboje civilistov in izvajala spolne napade. V Demokratični republiki Kongo je oborožena skupina M23 ob aktivni podpori Ruande zavzela mesti Goma in Bukavu ter nezakonito ubila civiliste in mučila pridržane.
V začetku leta 2026 sta ZDA in Izraela nezakonito, v nasprotju z Ustanovno listino ZN uporabila silo proti Iranu, kar je , sprožila povračilne iranske napade na Izrael in države članice Sveta za sodelovanje v Zalivu (The Gulf Cooperation Council), Izrael pa je medtem stopnjeval napade na Libanon.
Spopadi ogrožajo življenja in zdravje milijonov civilistov – med žrtvami je več kot 100 ubitih otrok v nezakonitem ameriškem napadu na šolo v Iranu, napada se energetsko infrastrukturo. Zaradi vpliva na dostop do energije, zdravstvene oskrbe, hrane in vode v že tako nestabilni regiji in tudi širše predstavljajo spopadi nevarnost za obsežno, predvidljivo in dolgotrajno škodo za civilno prebivalstvo in okolje.
V Afganistanu so talibani še stopnjevali svojo plenilsko politiko do žensk, ki so jim dodatno prepovedovali izobraževanje, delo in svobodo gibanja. V Iranu pa so oblasti januarja 2026 ubijale protestnike_ce v verjetno najhujšem tovrstnem zatiranju v zadnjih desetletjih.
V lanskem letu so ZDA, Izrael in Rusija še naprej spodkopali mednarodne mehanizme za zagotavljanje odgovornosti, zlasti Mednarodno kazensko sodišče (MKS). Trumpova administracija je uvedla sankcije proti osebju MKS, sodelavcem in posebni poročevalki ZN za Zasedena palestinska ozemlja, medtem ko so ruska sodišča izdala naloge za aretacijo uradnikov MKS. Več drugih držav je izstopilo ali napovedalo izstop iz Rimskega statuta, s katerimi je bilo MKS ustanovljeno, ter pogodb o prepovedi uporabe kasetnega streliva in protipehotnih min.
Velika večina držav ni bila pripravljena ali sposobna dosledno obsoditi plenilskih dejanj ZDA, Rusije, Izraela ali Kitajske niti oblikovati diplomatskih rešitev. Evropska unija in večina evropskih držav sta popuščali ameriškim napadom na mednarodno pravo in multilateralne mehanizme. Države niso sprejele učinkovitih ukrepov, da bi ustavile genocid Izraela, ali da bi odpravile neodgovorne transferje orožja in tehnologije, ki po svetu napajajo kršitve mednarodnega prava. Prav tako države niso bile pripravljene uvesti zaščitnih zakonov proti učinkom ameriških sankcij, vključno proti sodnikom in tožilcem MKS. Italija in Madžarska na njunem ozemlju nista želeli aretirati oseb, za katere so izdani nalogi za aretacijo MKS, medtem ko so Francija, Nemčija in Poljska nakazale, da bi ravnale enako.
Svetovni voditelji so bili ob napadih na mednarodno pravo in multilateralni sistem čisto preveč podredljivi. Za njihovo tišino in neukrepanje ni opravičila. To je moralni bankrot, ki bo prinesel le nazadovanje, poraz in konec desetletij težko pridobljenih dosežkov na področju človekovih pravic. Popuščanje agresorjem pomeni dolivanje goriva na ogenj, ki bo zajel vse nas in zaznamoval prihodnje generacije.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Nekateri so morda v skušnjavi, da bi sistem, ki je bil zgrajen v zadnjih 80 letih, zavrgli kot nič drugega kot iluzijo. S tem bi prezrli težko prigarane dosežke priznavanja univerzalnih pravic, sprejetja številnih mednarodnih konvencij in nacionalnih zakonov, ki ščitijo pred rasno diskriminacijo in nasiljem nad ženskami, zagotavljajo pravice delavcev in sindikatov ter priznavajo pravice staroselskih ljudstev. Pozabili bi na odpravo revščine, okrepitev reproduktivnih pravic in pravičnost, ki so jo države dosegle, ko so se odločile spoštovati Ustanovno listino ZN in Splošno deklaracijo človekovih pravic.«
»Politični in ekonomski plenilci ter njihovi podporniki razglašajo, da je multilateralni sistem mrtev, ne zato, ker bi bil neučinkovit, ampak zato, ker ne služi njihovi hegemoniji in nadzoru. Odgovor ni v tem, da ga razglasimo za iluzijo ali da ga več ni mogoče rešiti, temveč v tem, da se soočimo z njegovimi pomanjkljivostmi, končamo njegovo selektivno uporabo in ga še naprej preoblikujemo, da bo v celoti sposoben braniti vse ljudi z enako odločnostjo.«
Stopnjevanje napadov na civilno družbo po vsem svetu
Razmah napadov na civilno družbo in družbena gibanja se je leta 2025 še poglobil, saj so se vztrajna prizadevanja za utišanje in onemogočanje zagovornikov človekovih pravic, organizacij in drugače mislečih razširila skoraj po vsem svetu.
Oblasti v Nepalu in Tanzaniji so bile še posebej brezobzirne v svoji nezakoniti uporabi smrtonosne sile za zatiranje protestov, na katerih so izražali nezadovoljstvo zaradi politične in socialno-ekonomske situacije. Vlade Afganistana, Kitajske, Egipta, Indije, Kenije, ZDA in Venezuele so med drugim nasilno zatrle proteste, kriminalizirale oporečništvo z zakoni o boju proti terorizmu in za zagotavljanje varnosti ali pa so zlorabljale policijske taktike ter uporabljale prisilna izginotja ali zunajsodne usmrtitve.
V Združenem kraljestvu so oblasti prepovedale gibanje Palestine Action, protestno mrežo, usmerjeno predvsem proti izraelskim proizvajalcem orožja in njihovim podružnicam, na podlagi ohlapnih »protiterorističnih zakonov«. Zaradi mirnega nasprotovanja tej prepovedi so aretirali več kot 2700 ljudi. Visoko sodišče Združenega kraljestva je februarja 2026 odločilo, da je bila prepoved nezakonita. Vlada se je na odločitev pritožila.
Turške oblasti so po aretaciji istanbulskega župana in predsedniškega kandidata Ekrema İmamoğluja pridržale več sto mirnih protestnikov. Istanbulski župan je eden izmed več kot 400 oseb, ki jih politično motivirano preganjajo na podlagi obtožb domnevne korupcije.
Ameriške oblasti so nezakonito zatirale migrante_ke, begunce_ke in prosilce_ke za azil, pri tem pa uporabljale nepotrebno in pretirano silo, rasno profiliranje, samovoljna pridržanja in prakse, ki pomenijo mučenje in prisilna izginotja. V Latinski Ameriki so države, kot so Ekvador, Salvador, Nikaragva, Paragvaj, Peru in Venezuela, sprejele ali reformirale pravne okvire, ki predvidevajo nesorazmeren nadzor nad organizacijami civilne družbe, kar neposredno vpliva na njihovo delovanje, dostop do financ, podporo skupnosti in varovanje človekovih pravic.
Številne vlade so s pomočjo korporacij uporabljale vohunsko programsko opremo in digitalno cenzuro za omejevanje svobode izražanja in pravice do obveščanja. Ameriške oblasti so za nadzor, deportacije in aretacije tujih študentov, ki so izkazali solidarnost s Palestinci, uporabljale orodja nadzora, ki temeljijo na umetni inteligenci. Srbska vlada je uporabila vohunsko programsko opremo in orodja za digitalno forenziko proti študentskim protestnikom, civilni družbi in novinarjem. Kenijske oblasti so sistematično uporabljale taktike tehnološke represije, vključno s spletnim ustrahovanjem, grožnjami, spodbujanjem sovraštva in nezakonitim nadzorom, da bi zatrle proteste mladih.
ZDA, Kanada, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo so med drugim napovedale ali sprejele obsežne reze v proračunih za mednarodno pomoč, kljub vedenju, da bo ta odločitev verjetno povzročila milijone smrtnih žrtev, ki bi se jim lahko izognili. V več primerih so se istočasno zavezale k ogromnim povečanjem vojaških izdatkov. To je imelo katastrofalen vpliv na prizadevanja nevladnih organizacij za spodbujanje svobode tiska, odpornosti na podnebne spremembe in enakost spolov, za zaščito beguncev, migrantov in prosilcev za azil ter za zagotavljanje zdravstvene oskrbe ter spolnih in reproduktivnih pravic.
Številne države so se še naprej upirale temu, da bi milijarderje in korporativne velikane omejile pri njihovem agresivnem izogibanju plačila davkov in davčnim utajam, ob tem da so dodatno slabile omejitve korporativne moči. V ZDA so imele strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti (SLAPP tožbe) zastrašujoč učinek na civilno družbo. Ena od takih tožb se je končala s tem, da je sodišče organizaciji Greenpeace naložilo plačilo 345 milijonov dolarjev podjetju za fosilna goriva (zmanjšano s prvotnih 660 milijonov dolarjev).
V kontekstu, v katerem je ameriški predsednik podnebne spremembe opisal kot »prevaro«, vlade niso storile niti približno dovolj, da bi naslovile razselitve zaradi podnebnih sprememb, zagotovile pravično tranzicijo stran od uporabe fosilnih goriv ali ustrezno povečale financiranje podnebnih ukrepov – čeprav je Program ZN za okolje opozarjal, da je svet na dobri poti, da do leta 2100 doseže tri stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.
Kakšno alternativo ponujajo nasilneži in plenilci nepopolnemu globalnemu eksperimentu, ki ga tako zelo želijo uničiti? Svetovni red, ki ga predlagajo, se posmehuje in zavrača rasno, spolno in podnebno pravičnost, civilno družbo obravnava kot sovražnika in zavrača mednarodno solidarnost. Zgrajen je na utišanju nestrinjanja, orožju zakona in dehumanizaciji tistih, ki veljajo za ‘druge’. Njihova vizija sveta ne temelji na spoštovanju naše skupne človečnosti, temveč na vojaški sili, trgovinski prevladi in tehnološki hegemoniji. Navsezadnje je to vizija brez moralnega kompasa.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Protestniki, civilna družba in mednarodne organizacije vodijo prizadevanja za odpor, nasprotovanje in preobrazbo
Kljub težkim razmeram se milijoni ljudi po svetu upirajo krivicam in avtoritarnim praksam.
Protesti generacije Z so leta 2025 zajeli več kot ducat držav, vključno z Indonezijo, Kenijo, Madagaskarjem, Marokom, Nepalom in Perujem; približno 300.000 ljudi pa je nasprotovalo madžarski prepovedi parade ponosa v Budimpešti, da bi zaščitili pravice LGBTI. V začetku leta 2026 so protestniki od Los Angelesa do Minneapolisa organizirali odpor proti nasilnim in močno militariziranim racijam ameriških oblasti za nadzor priseljevanja.
Množični protesti proti izraelskemu genocidu so se lani razširili po svetu, humanitarci iz več kot 40 držav pa so organizirali flotilje v znak solidarnosti s Palestinci_kami. Globalni aktivizem proti transferju orožja Izraelu se je razširil, pri čemer so pristaniški delavci v Franciji, Grčiji, Italiji, Maroku, Španiji in na Švedskem skušali preprečiti transportne poti orožja. Zaradi aktivizma in pravnih pritiskov so nekatere države omejile ali prepovedale izvoz orožja v Izrael.
Medtem ko so številne vlade popuščale napadom na mednarodno pravosodje, so nekatere druge in institucije temu nasprotovale ter pokazale zavezanost multilateralizmu in vladavini prava. Vse več držav je priznalo, da Izrael izvaja genocid, več jih je pristopilo k Haaški skupini, ki si prizadeva za odgovornost Izraela zaradi kršitev mednarodnega prava, ter podprlo tožbo Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).
Filipini so nekdanjega predsednika Rodriga Duterteja predali Mednarodnemu kazenskemu sodišču zaradi obtožb zločinov proti človečnosti (umor); to sodišče je izdalo tudi naloge za aretacijo dveh talibanskih voditeljev zaradi preganjanja na podlagi spola. Svet Evrope in Ukrajina sta se dogovorila za ustanovitev posebnega tribunala za zločin agresije proti Ukrajini, hibridno sodišče v Srednjeafriški republiki pa je obsodilo šest nekdanjih pripadnikov oborožene skupine za vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Svet ZN za človekove pravice je vzpostavil neodvisni preiskovalni mehanizem za Afganistan ter misijo za ugotavljanje dejstev in preiskovalno komisijo za vzhodni del Demokratične republike Kongo, hkrati pa razširil mandat svoje misije za ugotavljanje dejstev v Iranu. Pomemben napredek je bil dosežen pri zavezujoči davčni konvenciji ZN in Konvenciji o zločinih proti človeštvu, Meddržavno sodišče in Medameriško sodišče za človekove pravice pa sta izdali prelomni svetovalni mnenji, v katerih sta potrdili obveznosti držav glede človekovih pravic pri odzivanju na podnebno škodo.
Leta 2025 je več držav začelo glasneje opozarjati na avtoritarne prakse in napade na mednarodni pravni red. Pri tem je z zavzetjem načelnih stališč izstopala zlasti španska vlada, vendar pa je treba takšne pozive podpreti z odločnimi in trajnimi ukrepi.
»Od ulic mest do večstranskih forumov je leto 2025 prineslo močne znake upora in solidarnosti protestnikov, diplomatov, političnih voditeljev in mnogih drugih po vsem svetu. Graditi moramo na njihovem zgledu in pogumu ter oblikovati drzne koalicije, da bi na novo zasnovali, obnovili in ponovno osredotočili svetovni red na človekove pravice, pravno državo in univerzalne vrednote,« je dejala Agnès Callamard.
Naj bo leto 2026 leto, ko nekaj naredimo in pokažemo, da zgodovina ni zgolj nekaj, kar se nam zgodi – temveč nekaj, kar ustvarjamo sami. Za zaščito človeštva je zdaj čas za ustvarjanje zgodovine.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International