Kot prostovoljka pri Amnestiju in dijakinja sem na II. gimnaziji Maribor nedavno organizirala literarni dogodek, posvečen eni izmed najbolj prezrtih, a hkrati pomembnih tem v sodobni slovenski zgodovini – izbrisu. Dogodek je bil zasnovan kot pogovor, kot prostor za poslušanje, razmislek in dialog.
Mirovni inštitut, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov Slovenije (CIIA), Amnesty International Slovenije: Skupna izjava za javnost ob 34. obletnici izbrisa
Vabljeni na sredino predavanje ob 18. uri v ljubljansko pisarno Amnesty International Slovenije ali da se nam pridružite prek spleta, v četrtek pa na filmsko projekcijo in pogovor v PLAC – participativno ljubljansko avtonomno cono ob 17. uri dalje.
Veronika Kukovec in Eva Rode sta sveži magistrici s področja socialne pedagogike, ki sta pravkar sta opravili zagovor svoje naloge Ključni akterji o izbrisu in (ne)vključenost teme izbrisa v izobraževanje, na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), organ Sveta Evrope, spremlja stanje človekovih pravic in enakopravnosti v državah članicah ter pripravlja priporočila za odpravo diskriminacije in nestrpnosti.
Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 150 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.
Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Svetovna kriza človekovih pravic, ki jo učinki Trumpove politike še poglabljajo.
Konec marca smo v sodelovanju z izbrisanimi in Muzejem narodne osvoboditve Maribor otvorili razstavo, ki bo vse do jeseni na ogled ob ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor (ob Mladinski ulici). Na razstavi se izbrisani skoz objektiv fotografa Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja.
Ob 33. obletnici izbrisa v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Amnesty International Slovenije in na Mirovnem inštitutu opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo.
»Slovenija naj ratificira Mednarodno konvencijo o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov. Slovenija naj ratificira Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva,« je večina držav pozvala slovenske oblasti med četrtim univerzalnim periodičnim pregledom Slovenije pred Svetom Združenih narodov za človekove pravice. Predstavitev, ki je potekala danes, v torek 28. januarja 2025, sledi tretjemu univerzalnemu periodičnemu pregledu pred dobrimi petimi leti. Priporočila bo Svet ZN za človekove pravice Sloveniji podal ta petek, 31. januarja 2025.
Ob dnevu človekovih pravic, 10. decembra, so izbrisani prejeli Priznanje predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic v letu 2024.
Okupatorjeva hči avtorice Katarine Keček, Tega se ne da izbrisati avtorja Andraža Rožmana ter Ćrtice avtorice Tine Perić so tri nove knjige, ki sicer na različne načine, a skozi osebni pogled obravnavajo temo izbrisa.