Napiši pismo, reši življenje
Na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra, bomo v več krajih po Sloveniji organizirali pisanje apelov, solidarnostnih pisem in zbiranje podpis pod peticije v sklopu globalne akcije Pišem za pravice.
Na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra, bomo v več krajih po Sloveniji organizirali pisanje apelov, solidarnostnih pisem in zbiranje podpis pod peticije v sklopu globalne akcije Pišem za pravice.
Pred pričakovanim glasovanjem v slovenskem parlamentu o predlogu obsežnih sprememb, ki znatno povečujejo policijske pristojnosti, omejujejo socialne pravice in šibijo pravosodne varovalke, je Esther Major, Amnesty International, dejala:
V sredo, 12. 11. 2025, je na Trgu republike potekala novinarska konferenca Glasu ljudstva o predlogu Zakona o varnostnih ukrepih. Predstavniki_ce več nevladnih organizacij in civilne družbe smo na njej izkazali zaskrbljenost nad predlogom Zakona o varnostnih ukrepih, ki bi ob sprejetju znižal standarde vladavine prava in posegel v človekove pravice. Poslance_ke smo pozvali, naj ne podprejo predlaganih ukrepov, namesto tega pa naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve. Po novinarski konferenci smo Kabinetu predsednika vlade predali podpise peticije, s katero slovensko vlado pozivamo, naj uredi dostop do vode za romske družine na jugovzhodu Slovenije.
Čeprav naj bi vlada na včerajšnji seji sprejela predlog Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. t. i. “Šutarjevega zakona”, ta na spletnem mestu državnega zbora še vedno ni javno dostopen. S tem se dodatno omejuje možnost kakovostne javne razprave in strokovne presoje zakona, ki je bil že sicer pripravljen na hitro ter brez javne razprave in ga bo državni zbor predvidoma obravnaval po nujnem postopku.
Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Globoko nas je prizadela smrt očeta, sina, moža, in prizadelo nas je nasilje, ki nima opravičila. V Amnesty International Slovenije svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje.
V Šoli človekovih pravic, kjer pripravljamo izobraževalna gradiva in didaktične materiale za pedagoške delavce_ke, bomo novembra začeli z vsebinskimi in metodološkimi predavanji za učiteljice, učitelje ter profesorice in profesorje. Na njih bomo predstavili različne teme, s katerimi se ukvarjamo pri Amnesty International, ter delili ideje in metode, kako lahko te vsebine vključite v pouk ter skupaj z mladimi aktivno spodbujate razumevanje in delovanje na področju človekovih pravic.
Poleg srečanj članic in članov, ki potekajo v živo na več lokacijah po Slovenijie, nadaljujemo tudi z rednimi mesečnimi predavanji prek spleta.
Novo poročilo komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) se zaključuje s priporočili slovenskim oblastem. Pet od dvanajstih priporočil se posredno ali neposredno dotika prav nezadovoljivega ravnanja slovenskih javnih organov v zadnjih letih in desetletjih pri vključevanju romskega prebivalstva v večinsko družbo, vključno z vsemi pravicami in možnostmi, ki jih ima večina. Zaradi sedanjega zaskrbljujočega stanja bo ECRI izvedel vmesni pregled stanja že čez dve leti prav na področju položaja in kršitev pravic romskega prebivalstva, kot tudi na področju krepitve in nekaznovanosti sovražnega govora.
Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), organ Sveta Evrope, spremlja stanje človekovih pravic in enakopravnosti v državah članicah ter pripravlja priporočila za odpravo diskriminacije in nestrpnosti.
Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva (NIJZ, 2018), smrtnost romskih otrok od 1. do 4. leta pa je kar sedemkrat višja od ostalih otrok.
Javna akcija Pišem za pravice ob mednarodnem dnevu za človekove pravice, 10. decembra, bo potekala v več krajih po Sloveniji.
Danes smo na novinarski konferenci na Trgu republike v Ljubljani predstavili peticijo, s katero predsednika vlade dr. Roberta Goloba pozivamo, naj slovenska vlada zagotovi varne poti in zaščito vsem osebam, ki bežijo pred preganjanjem oziroma katerih življenja so v neposredni nevarnosti zaradi spopadov, genocida ali drugih oblik nasilja in ki imajo posebno vez s Slovenijo zaradi družine in sorodnic_kov, izobraževanja ali dela. Prav tako vlado pozivamo, naj okrepi zdravstvene evakuacije in se pridruži tovrstnim obstoječim shemam EU.