Leta 2025 je Avstralija kot prva država mlajšim od 16 let z zakonom prepovedala dostop do družbenih omrežij. Francija je sledila konec julija 2026, ko je prepovedala dostop mlajšim od 15 let in omejila uporabo telefonov v šolah.
Pohvalno je, da oblasti resno jemljejo škodo, ki jo lahko ta omrežja naredijo. A v Amnesty opozarjamo, da splošne prepovedi niso rešitev. Namesto tega je platforme, na katerih delujejo družbena omrežja, treba prisiliti v to, da ne bodo mogle več nepremišljeno zasledovati dobičkov na račun človekovih pravic. Spremeniti se mora sama zasnova teh platform!
Otrokom treba omogočiti dostop na zdrav in varen način
Zelo dobro je dokumentirano, med drugim tudi s poročili Amnesty International, na kak način si te platforme prizadevajo uporabnike_ce čim dlje obdržati na svojih omrežjih. Ta čas se namreč prelije v njihove zaslužke. Veliko vlogo pri tem, da nas »prikujejo« na zaslone, imajo algoritmi. Servirajo nam vsebine, ki nas bodo bolj verjetno zanimale ali spodbudile odziv. Ob vseh luštnih mačkah, ki uganjajo vragolije, in podobnih zabavnih vsebinah pa žal hitro postanejo viralne tudi ali predvsem tiste, ki zajahajo val negativnih čustev in imajo lahko hude posledice.
Da bi platforme postale prostori, v katerih so lahko otroci del skupnosti, se povezujejo in dostopajo do znanja na zdrav in varen način, se morajo vlade zato osredotočiti na to, da prepovedo tiste lastnosti platform, ki poganjajo škodljive posledice. Med temi so omenjeni algoritmi, ki delujejo na podlagi tega, kaj najbolj vzbudi zanimanje in/ali odzivanje. Raziskave Amnesty International so pokazale, da lahko ti algoritmi otroke potegnejo v spiralo depresivnih in samomorilnih vsebin. Prav tako morajo predlagane rešitve nasloviti vedno večja tveganja, ki pravicam otrok in njihovi varnosti predstavljajo pogovorni boti (chatboti) umetne inteligence.
»Če se sprejema le prepovedi brez kakršnekoli zahteve po spremembi algoritmov in zasvajajočih lastnosti platform, to pomeni, da bodo ostali otroci, ki znajo pretentati postavljene pogoje glede zahtevane starosti, starejši mladoletniki in odrasli prepuščeni enakim tveganjem,« je ob sprejetju francoskega zakona opozorila generalna sekretarka Amnesty Agnès Callamard.
Podobna priporočila so tudi v poročilu posebne skupine EU o varnosti otrok na spletu iz julija 2026. Priporočajo, naj se regulatorji ne zatekajo v splošne prepovedi za starejše najstnike. Osredotočiti bi se morali – tako izhaja iz priporočil, ki bodo podlaga za oblikovanje pristopa Evropske komisije do spletne varnosti otrok v Evropi, – na to, da se platforme zasnuje glede na starost otrok ter njihove želje in pravico, da sooblikujejo svoje spletno okolje.