Vlade po svetu zmanjšujejo dosežke desetletij napredka na področju enakosti spolov. Posledice so vse pogostejši napadi na reproduktivne pravice, utišanje feminističnih glasov, zmanjševanje financiranja organizacij za pravice žensk in še veliko več.
Zagotavljanje in krepitev dostopa do pravice za vse ženske in dekleta je zato pomembnejše kot kadarkoli prej. To bo tudi ena ključnih tem, ko se bodo države članice Združenih narodov od 9. do 19. marca srečale na 70. zasedanju Komisije ZN za položaj žensk.
Predstavljamo osem področij, na katerih Amnesty International vodi kampanje za enakost spolov in pravičnost. Te zmage imajo različne oblike – od prelomnih sodnih odločitev in pravnih reform do težko priborjenega priznanja, odgovornosti in odpora proti krivicam. Naše zgodbe so dokaz, da človečnost lahko – in bo – premagovala diskriminacijo, nasilje na podlagi spola in krivice.
Burkina Faso
Burkina Faso ima eno najvišjih stopenj zgodnjih porok na svetu, zaradi česar so dekleta pogosto prisiljena opustiti šolanje, da bi skrbela za dom in moža. Dekleta, ki se poročijo zelo mlada, so tudi pogosteje izpostavljena nasilju v družini ter zdravstvenim zapletom med nosečnostjo in porodom.
Po letih kampanj Amnesty International in partnerskih organizacij je država leta 2025 sprejela dolgo pričakovane reforme: minimalna starost za poroko je zdaj 18 let za dekleta in fante, za sklenitev zakonske zveze pa je obvezno soglasje. Pomemben napredek predstavljajo tudi nove določbe o dedovanju, ki odpravljajo spolno diskriminacijo žensk in deklet.
Dominikanska republika
Novembra 2025 je Amnesty International objavila poročilo, ki razkriva zavajajočo pripoved vlade Dominikanske republike, s katero upravičuje zatiranje migrantov brez dokumentov. Zaradi tega je bilo na stotine nosečih in doječih žensk deportiranih na Haiti.
Po protimigracijskih ukrepih predsednika Abinaderja morajo tuji pacienti za dostop do bolnišnične oskrbe predložiti identifikacijo, veljaven potni list z vizumom, delovno dovoljenje in dokazilo o naslovu bivanja. Amnesty International zahteva odpravo teh zdravstvenih protokolov, saj odvračajo nosečnice, da bi poiskale zdravstveno pomoč pred in po porodu ter s tem ogrožajo njihova življenja. Prav tako pozivamo k ustavitvi samovoljnih pridržanj in deportacij Haitijcev, zlasti nosečnic in otrok.
Haiti
Leta 2025 je Amnesty International dokumentiral nasilje tolp nad dekleti in ženskami v Port-au-Princu in drugih skupnostih. V poročilu, ki temelji na intervjujih s 112 osebami, med njimi 51 otroki, so dokumentirane zlorabe v osmih občinah – od rekrutiranja otrok v tolpe do posilstev in drugih oblik spolnega nasilja nad ženskami in dekleti.
Organizacija je povzetek ugotovitev predstavila tudi uradu predsednika vlade Alixa Didierja Fils-Aiméja, da bi pomagala ustaviti kroge nasilja in zagotoviti pravico za žrtve in njihove družine.
Francija
Uradna statistika v Franciji kaže, da le 6 % žrtev prijavi posilstvo, poskus posilstva ali spolni napad.
Da bi razumeli, zakaj številne žrtve ne prijavijo teh kaznivih dejanj, je Amnesty International intervjuval migrantke, transspolne ženske in spolne delavke o njihovih izkušnjah pri prijavljanju spolnega nasilja. V poročilu iz leta 2024 z naslovom “Go Home, It’ll Blow Over” je Amnesty razkril, kako strukturna diskriminacija, stigma in institucionalne pomanjkljivosti pogosto preprečujejo dostop do pravice.
Raziskava je pokazala pogoste primere, ko policija ni želela sprejeti prijav, diskriminatorno ravnanje, pomanjkanje tolmačev, nezadostne podporne storitve ter škodljive spolne in rasne stereotipe. Za migrantke in spolne delavke lahko prijava spolnega nasilja pomeni celo pridržanje, deportacijo ali nadaljnje zlorabe.
Gaza
Marca 2025 je preiskovalna komisija Združenih narodov ugotovila, da je Izrael sistematično uporabljal spolno, reproduktivno in drugo nasilje na podlagi spola nad Palestinci_kami ter izvajal »genocidna dejanja« z uničevanjem zdravstvenih ustanov za ženske in reproduktivno zdravje ter z blokiranjem dostopa do nujne oskrbe.
Septembra 2025 je komisija ugotovila, da je Izrael v Gazi zagrešil genocid, tudi z ukrepi, namenjenimi preprečevanju rojstev. Te ugotovitve sledijo poročilu Amnesty International iz decembra 2024 z naslovom “You Feel Like You Are Subhuman: Israel’s Genocide Against Palestinians in Gaza”, ki dokumentira uboje, hude telesne in duševne poškodbe ter življenjske razmere, namenoma vsiljene Palestincem.
Skupaj z zagovornicami človekovih pravic in feminističnimi gibanji Amnesty še naprej dokumentira zlorabe, zahteva odgovornost ter mobilizira podporo za palestinske ženske in dekleta.
Latinska Amerika
Leta 2025 je Odbor ZN za človekove pravice izdal prelomne odločitve, v katerih je ugotovil, da so Ekvador, Nikaragva in kasneje tudi Gvatemala kršili človekove pravice deklet, ki so bila posiljena, jim je bil zavrnjen splav in so bila prisiljena v materinstvo.
Odbor je presodil, da so bila dekleta izpostavljena situacijam, ki pomenijo mučenje. Prvič je tudi priznal, da prisilno materinstvo prekine in ovira osebne, izobraževalne in poklicne cilje deklet ter močno omejuje njihovo pravico do dostojnega življenja.
Države je pozval k spremembi zakonodaje, ki bo omogočila dostop do varnega in zakonitega splava, zlasti v primerih spolnega nasilja ali ogroženega zdravja, ter k zagotovitvi odškodnin žrtvam. Ti primeri so del kampanje »Girls, Not Mothers«, katere soustanoviteljica in aktivna članica je tudi Amnesty International.
Malavi
Leta 2025 je vrhovno sodišče Malavija razsodilo, da je bila 14-letni žrtvi posilstva kršena pravica, ker ji je bil zavrnjen dostop do varnega splava.
Sodišče je v prelomni sodbi prisodilo odškodnino in potrdilo, da je dostop do varnega splava ključen za zaščito življenj, zdravja in dostojanstva žensk in deklet. Odločitev predstavlja pomemben precedens v državi, kjer je splav večinoma kriminaliziran in dovoljen le, kadar je ogroženo življenje nosečnice.
Nepal
Kljub zakonodaji, ki ga prepoveduje, je diskriminacija na podlagi kast v Nepalu še vedno del vsakdanjega življenja. Pogosto vodi v nasilje in predsodke proti milijonom Dalitov in drugih manjšinskih skupnosti ter jim otežuje dostop do pravice, saj policija kaznivih dejanj proti manjšinam pogosto ne preiskuje pravočasno ali učinkovito.
Preboj se je zgodil leta 2023, ko je sodišče v okrožju West Rukum izreklo zgodovinsko sodbo in obsodilo 26 oseb zaradi umora in kastne diskriminacije v primeru smrti Nabaraja BK in še petih drugih moških. Leta 2020 jih je množica pretepla do smrti zaradi domnevne medkastne zveze med Nabarajem in dekletom iz dominantne kaste.
Amnesty International skupaj z družinami Dalitov in aktivisti_kami še naprej pritiska na nepalsko vlado, naj uvede učinkovite zaščitne ukrepe za skupnosti Dalitov.
Podprite pravice žensk.
Pridružite se Amnesty International.
Človečnost mora zmagati.