PRIČEVANJA o rasizmu in diskriminaciji

Pridružite se nam pri razkrivanju rasizma in nam zaupajte svojo izkušnjo.

delite svojo izkušnjo

V projektu o antirasizmu* posameznikom_cam, osebam z izkušnjo rasizma in diskriminacije dajemo glas in omogočamo, da bodo njihove zgodbe in izkušnje postale vidne.

Suzana Dewa: Pridružite se nam pri razkrivanju rasizma in nam zaupajte svojo izkušnjo

Leta 1988 sem, kot 16-letna dijakinja, vzpostavila prvo skupino Amnesty International v Sloveniji in v prostoru vzhodne Evrope. In danes vas vabim, da se nam pridružite pri razkrivanju rasizma in diskriminacije in nam zaupate svojo izkušnjo.

Na lastni koži sem velikokrat izkusila, kaj pomeni v Sloveniji biti temnejše polti, moj ati je namreč z indonezijskega otoka Bali. Čeprav mi te izkušnje niso preprečile delovanja in sledenja svojim idealom, ne morem reči, da me niso na neki globlji ravni vendarle zaznamovale.

Rasizem niso le odkrite žaljivke, sovražni govor ali fizično nasilje. Pogosto se pojavi kot šala, imitacija ali celo kot domnevni kompliment – stereotipi, drugačenje, mikroagresije (»Kako dobro govoriš slovensko!«), fetišiziranje, (»Kako lepa medena polt!«), tudi pretiravanje, ki izhaja iz nevednosti (»njen oče je afriški kralj«).

Suzana Dewa
preberite suzanino vabilo
zapišite svojo izkušnjo

SPOZNAJ RASIZEM V SLOVENIJI SKOZI PRIČEVANJA

Imena oseb, označenih z zvezdico*, so spremenjena z namenom zaščite njihove identitete.

Suzana Dewa

Ker nas je sram, poskušamo zmanjšati pomen takšnih opazk. In si rečemo, da ni nič takega, da nas zmerjajo s ‘cigani’, saj se to dogaja vsem, a ne? In da je seveda bolj kul biti parkelj za Miklavža kot pa angelček, saj to nima veze s tem, da sem temnejše polti.

preberi suzanino izkušnjo

SEKU M. CONDE

Gre za različne stopnje težav, od tega, da te kdo vpraša, kje si se tako dobro naučil slovensko, do tega, da se kdo za teboj dere niger, črnuh, enkrat pa se je neki pijani tip za nama z očetom drl celo črnogorca. Daš skozi tudi, da te na kakšnem festivalu kdo napade in te potem kolegi branijo.

Objavljeno v nedelu, 14. 12. 2025

INACIO BINTCHENDE

A to ne pomeni, da črna barva (kot rečejo Evropejci) ni imela odtenkov, od temnejše do svetlejše polti. Različni odtenki barv so lahko tudi med ljudmi iste družine, recimo, v mojem primeru, moja mlajša sestra ima precej svetlejšo polt od mene. Resnici na ljubo, nisem vedel, da obstajajo različni odtenki barve kože kot neka oblika izražanja za kvalifikacijo ljudi. Vse to sem izvedel kasneje, ko sem prišel v Slovenijo. 

preberi inacijevo izkušnjo

MATEJ*, BURUNDI

Velik šok sem doživel tudi, ko sem na Petrolu kupil vstopnico za dogodek v Cvetličarni, ko pa smo s prijatelji prišli do dvorane, nas niso spustili noter. Varnostniki so nam pregledali dokumente in rekli, da ne sprejemajo prosilcev za azil …. Naj dodam, da Cvetličarna sploh ni edini klub, kjer nam niso dovolili vstopiti. Po službi nam je za oddih in druženje torej na voljo samo park. Pa še v parku se je neka gospa pritoževala, da motimo njenega psa, ko lula.

Objavljeno v sodelovanju z Ambasado Rog, 22. 5 2024
preberi matejevo* izkušnjo

Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže

Ne samo, da Slovenija ni sprejela skoraj nobenih konkretnih ukrepov, s katerimi bi sankcionirala Izrael in upoštevala svetovalna mnenja Meddržavnega sodišča, temveč tudi simbolne ukrepe, ki jih je sprejela, ne izvaja. Raje  še naprej klečeplazi pred Izraelom, ZDA, Nemčijo in večino držav EU. Naj spomnimo, da se Slovenija ni niti pridružila tožbi Južne Afrike zoper Izrael pred Meddržavnim sodiščem.

preberi urškino izkušnjo

ANA* IZ ROMSKEGA NASELJA

Moj otrok pride domov in začne jokati. Kaj naj naredim? Pove mi, da ga učiteljica v šoli prime za majico in dvigne v zrak. Da ga maltretirajo. Da ga obtožujejo, da krade. Večkrat se to dogaja. In noče več v šolo. Reče mi: »Mami, ti ne veš, kaj ta učiteljica dela z mano.« Vem, da ga učiteljica obtoži pred celim razredom, pred ostalimi sošolkami in sošolci. In da, sram ga je.

preberi anino* izkušnjo

ZLATKO BOJANOVIĆ

Prvi stik z okoljem ni bil enostaven. Jezika nisem znal. Bil je podoben jezik, ampak v resnici drugačen. Melodija, ritem, struktura. Učil sem se počasi, bolj z opazovanjem melodije in ritma. V razredu sem bil edini otrok migrantov. In hitro sem postal “Bosan’c”. Beseda, ki je bila izrečena napol mimogrede, napol kot preizkus. Kot da preverjajo, kaj bom naredil, “Rekel ti je Bosan’c, a ga ne boš pretepel”.

preberi zlatkovo izkušnjo

IBRAHIM NOUHOUM

Najhuje je bilo, ko so naciji napadli prijatelja in smo se v pretepu znašli še ostali, ki nas je po domofonu med pretepom poklical na pomoč. Do takrat si nismo predstavljali, da te lahko nekdo kar napade, na pragu lastnega doma. Veliko nam je pomenilo, da so se takrat oglasile skupine, ki so želele podpreti Afričane, tudi predsednik države se je oglasil, in Amnesty. Sodnega epiloga pa nikoli ni bilo. Ljudje morajo vedeti, da to boli. Še posebej boli otroka, če čuti, da ni sprejet. To boli.

preberi ibrahimovo izkušnjo

PETER*, JUŽNI SUDAN

V Sloveniji nisem imel veliko slabih izkušenj. Samo nekaj. Enkrat sem čakal v vrsti na eni izmed državnih institucij, ni važno kateri, narobe sem se postavil v vrsto, pa je ven prišla uradnica in začela pred vsemi kričati: “Tukaj je Slovenija, kaj ti ni jasno, tukaj je Slovenija!” Bil sem zelo osramočen.

Objavljeno v sodelovanju z Ambasado Rog, 22. 5. 2024
preberi Petrovo* izkušnjo

DEJAN

Leta 2001, natančneje 11. septembra, sem bil sredi pisanja diplomske naloge. ZDA je streslo in niti v sanjal nisem pričakoval, da bom že čez nekaj trenutkov, tisoče kilometrov stran od dogajanja, spet deležen vseh mogočih žaljivk. Znanci so me začeli obsipavati z do tedaj neznanimi žaljivkami kot so »Terorist«, »Al-kaida«, »Osama« ter »Kje skrivaš bombe?«. Preostalo mi je samo, da pritisnem na gumb »ignore«.

preberi dejanovo izkušnjo

MARIJA* IZ ROMSKEGA NASELJA

Moj sin ima 8 let. Sošolci in sošolke ga zafrkavajo. Govorijo mu, da je cigan in se mu posmehujejo, ker živimo brez elektrike. Učiteljice so nesramne do njega. Če kdo kaj poškoduje, je vedno on prvi osumljeni in tisti, ki ga okrivijo. Pred vsemi kričijo nanj in ga zmerjajo za cigana. Doma, zjutraj joka. Noče v šolo. Težko je, težko ga prepričam, da mora iti v šolo. In ne vem, kako ga bom prepričala, ko bo starejši, če bodo še naprej tako nesramni do njega. To, da ga žalijo – to je grdo.

preberi marijino* izkušnjo

LUKA*, BURUNDI

Ne morem ravno reči, da je v Sloveniji vse dobro. Policisti nas ves čas preverjajo. Nekajkrat se je že zgodilo, da sem bil na poti v službo, pa so me ustavili policisti, ki pa niso preverili le moje azilne kartice, ampak tudi moje prstne odtise. To je dolgotrajen postopek. Bilo mi je zelo nelagodno in ves čas sem se bal, kaj bo rekel šef, če bom zamudil na delo.

Objavljeno v sodelovanju z Ambasado Rog, 24. 6 2024
preberi lukino izkušnjo

EDUARDO HIDEO SAITO DE ALMEIDA

Po intervjuju so mi naročili, naj jim predložim še dodatne dokumente, ki niso bili navedeni med zahtevami, ki so mi jih sprva poslali, kar mi je vzelo vsaj dva tedna. Poleg tega je bilo osebje pogostokrat neprijazno in se niso potrudili, da bi govorili v kateremkoli drugem jeziku kot v slovenščini. Brez pomoči lokalnih Slovencev, ne vem, kako bi se mi uspelo sporazumeti z uradniki na upravni enoti.

preberi eduardovo izkušnjo

ANA* IZ ROMSKEGA NASELJA

Ko sem imela 15 let, so mi na šoli rekli, da se grem lahko prijavit na zavod za zaposlovanje, čeprav še nisem končala vseh devetih razredov osnovne šole. Od tedaj sem na zavodu. A me niso še nikoli poklicali na razgovor. Ko vidijo moj priimek, ko vidijo, da sem Rominja, prostega delovnega mesta ni več. Ljudje so različni. Eni so nesramni, ko vidijo, da smo Romi, eni ne. A ponavadi, če kam gremo, rečejo, da krademo – a nismo vsi enaki, to ni res. Nismo vsi Romi enaki. Nismo vsi enaki. A nas vsi dajejo v en koš.

preberi anino* izkušnjo

Petra Guček Tomšič

Ko je bila hčerka še v predšolskem obdobju, so nas neznanci večkrat ustavili na ulici. Spraševali so nas različna osebna vprašanja vprašanja: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In podajali različne komentarje: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« … »Kako pa negujete lase?«; »Kako naredite frizuro?«; »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«

preberi petrino izkušnjo

JANA

Tudi komunikacija ene od svetovalnih delavk je bila skoraj od začetka zelo agresivna. Še bolj neprijazna je bila v komunikaciji z romskimi otroki, ki jih je, ko se je pogovarjala z zaposlenimi ali drugimi učenci, ves čas imenovala »Cigani«, na multidisciplinarnih timih pa je vendarle uporabljala izraz »Romi«.  

PREBERI JANINO IZKUŠNJO

Sanja

Žalitve so postajale vse hujše. Ker so videli, da me ne prizadene, sem postala »zamazana Bosanka«, čeprav sem bila med najbolj urejenimi otroki.

preberi Sanjine izkušnje

spregovorimo naglas. DELITE SVOJe pričevanje IN PRISPEVAJTE K SPREMEMBI.

Skupaj proti rasizmu in diskriminaciji.

zapišite svojo izkušnjo

Pričevanja so del projekta Raznolikost, enakost in vključenost: prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje rasizma in diskriminacije skozi izobraževanje, ki je financiran s strani Evropske unije. »Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.«

več o projektu antirasizem