V ključnem trenutku morajo vlade preprečiti nastajajoči svetovni red, ki spodkopava človekove pravice
Amnesty International je danes objavila letno poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu v 2025. Poleg svetovne analize in regionalnih pregledov med drugim vsebuje tudi informacije za 144 držav sveta, vključno s Slovenijo.
Poglavitna sporočila letnega poročila so:
- Leto je bilo v znamenju uničujočih napadov na multilateralizem, mednarodno pravo in civilno družbo.
- Namen teh napadov je vzpostavitev rasističnega, patriarhalnega, neenakopravnega in protipravnega svetovnega reda.
- Protestniki_ce, aktivisti_ke in globalne organizacije si še naprej prizadevamo za odpor in spremembe in končanje spodkopavanja človekovih pravic.
- Slovenska vlada je novembra po hitrem postopku sprejela zakon o zagotavljanju javne varnosti s celo vrsto spornih rešitev, med drugim tudi s poseganjem v denarno socialno pomoč, kar je ustavno sodišče aprila letos začasno zadržalo.
Varnostni zakon nov udarec marginaliziranemu romskemu prebivalstvu
V Sloveniji diskriminacija ostaja eden ključnih problemov pri zagotavljanju človekovih pravic. Z njo se poleg ostalih vsakodnevno in na sistemski ravni prepogosto še vedno srečuje romsko prebivalstvo. Od naselij na JV Slovenije, ki še vedno nimajo zagotovljene vode in elektrike, pa do kršitev pravic otrok, ki jim neustrezni bivanjski pogoji preprečujejo in omejujejo pravico do izobraževanja; razmere v romskih naseljih se v letu 2025 niso izboljšale.
V slovenski Amnesty smo šele 17. aprila, pet mesecev po tem, ko smo ji predali podpise pod peticijo za ureditev dostopa do vode za vse romske družine na JV Slovenije, od vlade prejeli odgovor, kjer je vlada zgolj ponovila, kaj vse se ne da narediti in česa ne bo naredila.
Vlada je novembra lani v dveh tednih uspela pripraviti in sprejeti represivni zakon o zagotavljanju javne varnosti, ki mu ne uspeva skriti, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja romskega prebivalstva, hkrati pa ne zmore izpolniti svojih obveznosti ter učinkovito poseči za odpravo diskriminacije in rasizma, ki napajata dolgoletno marginalizacijo romske skupnosti na JV države.
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
»Če ne bi bilo tragično, bi bilo smešno, da vlado v odgovoru skrbi nesistemsko poseganje v urejanje prostora, da ne bi s tem bili drugi državljani v neenakopravnem položaju glede na romsko prebivalstvo. Neenakopraven položaj romskega prebivalstva pa se sprejema kot normalen.«
Poleg tega vlada spomni, da se lahko lokalne skupnosti prijavljajo na evropske in državne razpise za urejanje komunalne infrastrukture v naseljih – ob javno znanih podatkih, da občine, za katere bi bilo to najbolj pomembno, tudi ko so ta sredstva na voljo, zanje ne zaprosijo ali pa jih porabijo za druge namene.
Nekatera večja romska naselja so bila v preteklih desetletjih celo predlagana za legalizacijo, pa se jim je ta odrekla zgolj zato, ker je bila odločitev o tem prepuščena večinskemu prebivalstvu.
Najbolj konkretna rešitev, ki jo vlada ponuja, je novost iz zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, in sicer postavitev pitnikov, ki jih občina postavi in podatke o njihovi lokaciji objavi na spletni strani. Voda je na voljo od spomladi do jeseni, ko ni nevarnosti zmrzali.
»Kako bo to koristilo romski družini, ki živi brez elektrike in na odrinjenih lokacijah?«
Žalostno je, da zaporedne vlade na najdejo niti človečnosti niti politične pragmatičnosti, da bi presekale gordijski vozel slabih nastanitvenih razmer, diskriminacije na področju izobraževanja, trga dela in stanovanjskega trga, ki jih poganjajo trdovratno zakoreninjena diskriminatorna in rasistična stališča do Romov.
Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije
Nasprotno je vlada aktivno poslabšala situacijo s sprejemom zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki nesorazmerno prizadeva romsko prebivalstvo in še povečuje njihovo družbeno izključenost. Finančni upravi je namreč omogočil rubeže socialnih pomoči in tako še dodatno povečal tveganje najranljivejših v slovenski družb za skrajno revščino. Več kot 1000 posameznikov in njihovih družin z območja celotne države je januarja letos – in potem še februarja in marca – ostalo brez socialnih pomoči.
V odzivu na to smo v Amnesty International na globalni ravni sprožili nujno akcijo, v kateri so naši podporniki_ce po vsem svetu pisali slovenskemu predsedniku vlade, naj se krivični rubeži ustavijo. Pravna mreža za varstvo demokracije, katere del je slovenska Amnesty, je februarja vložila pobudo za oceno ustavnosti tega člena, nekaj dni pred ustavno pobudo varuhinje. Ustavno sodišče je v začetku aprila začasno ustavilo rubeže socialne pomoči.
»Zahvaljujem se vsem podpornikom Amnesty širom sveta, ki so pisali predsedniku vlade in pozivali, da se rubeži ustavijo. Vsako poslano sporočilo je pomembno in le združeni se lahko upremo krivicam,« je dejala Nataša Posel.
V Sloveniji v 2025 aktualni tudi Gaza, zdravstvo, izbrisani, LGBTQI+ …
Po številnih pozivih in pritiskih civilne družbe, vključno s pozivi slovenske Amnesty, je slovenska vlada kot prva v Evropi 31. julija 2025 razveselila s sprejetjem sklepa o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom. Žal pa je le nekaj dni pozneje Slovenija sprejeti sklep prekršila in omogočila ladji, ki je prevažala vojaški tovor, da izpluje proti Izraelu.
V 2025 so ostale nerešene tudi druge pomembne teme človekovih pravic:
- Izbrisani brez statusa so bili še naprej brez možnosti, da si ga uredijo.
- Azilni postopki še vedno trajajo občutno predolgo, nadaljujejo se vračanja prosilcev za azil na Hrvaško, kljub številnim poročilom in dokazom o kršitvah pravic prosilcev za azil v tej državi.
- Transspolne osebe morajo za spremembo podatka o spolu v dokumentih še naprej pridobiti medicinske izvide.
- Razočarani smo, da vlada ni prepoznala pomembnosti in nujnosti sprejetja nacionalne strategije za LGBTIQ+.
- Brez osebnega zdravnika je okoli 140.000 ljudi, vključno z več kot 30.000 odraslimi, ki so zdravniško pomoč morali poiskati v začasnih ambulantah za neopredeljene.
»Soočeni smo z najtežjim trenutkom v našem času«
»Soočeni smo z najtežjim trenutkom v našem času. Človečnost napadajo transnacionalna gibanja, ki nasprotujejo človekovim pravicam, in plenilske vlade, ki si prizadevajo uveljaviti svojo nadvlado z nezakonitimi vojnami in brezobzirnim ekonomskim izsiljevanjem,« je dejala generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard.
Po letih, ko smo v Amnesty International opozarjali na postopno razkrajanje človekovih pravic po vsem svetu ter na to, kakšne posledice prinaša očitno kršenje zakonov s strani vlad in korporacij, je situacija žal zdaj že bistveno drugačna. Ne beležimo več le erozijo na robovih sistema, ampak neposredne napade na same temelje človekovih pravic in na sistem, utemeljen na skupnih pravilih.
Stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je posledica drsenja v brezvladje. Po začetnih nezakonitih ameriško-izraelskih napadih, ki so kršili Ustanovno listino ZN in sprožili neselektivne povračilne napade Irana, se je konflikt hitro spremenil v odprto vojno proti civilistom in civilni infrastrukturi. To še povečuje trpljenje ljudi v regiji, ki je že prej imelo katastrofalne dimenzije. Zdaj konflikt srka vase države po vsem svetu, saj vpliva na prebivalstvo povsod in ogroža preživetje milijonov. Do tega pride, ko se, da bi dosegli lastno prevlado, spodkopava pravila, institucije in pravni okvir, ki so bili zgrajeni z izrecnim namenom zaščite človeštva.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Agnès Callamard v imenu Amnesty International spodbuja, naj bo »leto 2026 leto, ko bomo ukrepali in pokazali, da zgodovina ni zgolj nekaj, kar se nam zgodi – temveč nekaj, kar ustvarjamo sami. Upanje ostaja: »Od ulic mest do večstranskih forumov je leto 2025 prineslo močne znake upora in solidarnosti protestnikov, diplomatov, političnih voditeljev in mnogih drugih po vsem svetu. Graditi moramo na njihovem zgledu in pogumu ter oblikovati drzne koalicije, da bi na novo zasnovali, obnovili in ponovno osredotočili svetovni red na človekove pravice, pravno državo in univerzalne vrednote.«