Amnesty International je leta 2025 zabeležila največje število usmrtitev po letu 1981. Najnovejše letno poročilo o globalni uporabi smrtne kazni navaja, da je bilo v 17 državah usmrčenih 2707 ljudi.
Osupljiv porast, zabeležen v poročilu Smrtne kazni in usmrtitve 2025 (angl. Death Sentences and Executions 2025), je posledica peščice vlad, ki želijo vladati s strahom. Iranske oblasti, glavni povzročitelji porasta, so v letu 2025 usmrtile najmanj 2.159 ljudi, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2024. Prav tako se je število usmrtitev v Savdski Arabiji povečalo na najmanj 356, smrtno kazen pa so obsežno uporabljali za kazniva dejanja, povezana z drogami. V Kuvajtu se je število usmrtitev skoraj potrojilo (s 6 na 17), medtem ko se je skoraj podvojilo v Egiptu (s 13 na 23), Singapurju (z 9 na 17) in ZDA (s 25 na 47). Skupno se je število usmrtitev povečalo za 78 %, potem ko jih je bilo leta 2024 zabeleženih najmanj 1.518. Skupno število za leto 2025 ne vključuje tisoče usmrtitev, za katere Amnesty International meni, da so se še naprej izvajale na Kitajskem, ki ostaja vodilna država po številu usmrtitev na svetu.
Brezsramna manjšina uporablja smrtno kazen kot orožje za vzbujanje strahu, zatiranje nestrinjanja in kaznovanje marginaliziranih skupnosti.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Ta zaskrbljujoč porast uporabe smrtne kazni je posledica majhne, izolirane skupine držav, ki so pripravljene izvajati usmrtitve za vsako ceno, kljub nadaljnjemu svetovnemu trendu odprave smrtne kazni. Od Kitajske, Irana, Severne Koreje in Savdske Arabije do Jemna, Kuvajta, Singapurja in ZDA ta brezsramna manjšina uporablja smrtno kazen kot sredstvo za širjenje strahu, zatiranje nasprotovanja ter dokazovanje moči državnih institucij nad zapostavljenimi in marginaliziranimi skupnostmi,« je dejala Agnès Callamard.
Ponovna porast izjemno represivnih pristopov v »vojni proti drogam« je spodbudila prizadevanja za širitev uporabe smrtne kazni. To se je odražalo tudi v številu usmrtitev, saj je bilo skoraj polovica vseh znanih usmrtitev (1257 oziroma 46 %) povezanih s kaznivimi dejanji, povezanimi z drogami: na Kitajskem (+), v Iranu (998), Kuvajtu (2), Savdski Arabiji (240) in Singapurju (15). Alžirija, Kuvajt in Maldivi so sprejeli zakonodajne pobude za širitev smrtne kazni tudi na kazniva dejanja, povezana z drogami.
Vlada Burkine Faso je sprejela osnutek zakona, ki vključuje ponovno uvedbo smrtne kazni za kazniva dejanja, kot so »veleizdaja«, »terorizem« in »vohunjenje«, medtem ko so oblasti v Čadu ustanovile komisijo za preučitev vprašanj, povezanih s smrtno kaznijo – vključno z njeno ponovno uvedbo.
Usmrtitve izvaja le peščica držav
Čeprav se je število usmrtitev povečalo, države, ki izvajajo usmrtitve, ostajajo osamljena manjšina. Kitajska, Egipt, Iran, Irak, Severna Koreja, Savdska Arabija, Somalija, ZDA, Vietnam in Jemen so istih deset držav, za katere je znano, da so izvajale usmrtitve vsako leto v zadnjih petih letih in dosledno ignorirale mehanizme zaščite, določene z mednarodnim pravom človekovih pravic.
Štiri države so lani ponovno uvedle usmrtitve (Japonska, Južni Sudan, Tajvan in Združeni Arabski Emirati), s čimer se je skupno število držav, ki izvajajo usmrtitve, povečalo na 17.
Čas je, da se države, ki še izvajajo usmrtitve, pridružijo preostalemu svetu in to sprevrženo prakso pustijo v preteklosti.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Drugod po svetu je bil dosežen napredek, kar dokazuje, da je upanje močnejše od strahu.
V Evropi in Srednji Aziji niso zabeležili nobene usmrtitve ali izrečene smrtne kazni. Že 17. leto zapored so bile ZDA edina država v Amerikah, ki je izvajala usmrtitve, pri čemer je bilo skoraj polovica vseh ameriških usmrtitev izvedenih na Floridi. V podsaharski Afriki so usmrtitve izvajali le v Somaliji in Južnem Sudanu. Afganistan je bila edina država v Južni Aziji, ki je izvajala usmrtitve; Singapur in Vietnam pa sta bila edini državi v jugovzhodni Aziji, za kateri je znano, da sta to počeli. Tonga je bila edina država v Pacifiku, ki je v zakonodaji ohranila smrtno kazen.
Plamen odprave smrtne kazni še naprej gori
Ko je Amnesty International leta 1977 začela boj proti smrtni kazni, je to kazen odpravilo le 16 držav. Danes se je to število povečalo na 113 – več kot polovica držav sveta, medtem ko je več kot dve tretjini držav odpravilo smrtno kazen v zakonodaji ali praksi.
Plamen odprave smrtne kazni moramo ohranjati pri življenju, dokler svet ne bo povsem osvobojen sence vislic.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Kljub ozračju strahu, sovraštva in represije so nekatere države sprejele ukrepe, ki dokazujejo, da je ob vztrajnosti in pritisku globalna odprava smrtne kazni dosegljiva. Oblasti v Vietnamu so odpravile smrtno kazen za osem kaznivih dejanj, vključno s prevozom drog, podkupovanjem in poneverbami, medtem ko je Gambija odpravila smrtno kazen za umor, veleizdajo in druga kazniva dejanja proti državi. V zgodovinski potezi je guvernerka Alabame, Kay Ivey, pomilostila Rockya Myersa – prvič, da je bila v tej zvezni državi pomilostitev odobrena temnopolti osebi, obsojeni na smrt.
V Libanonu in Nigeriji so bili vloženi zakonski predlogi za odpravo smrtne kazni, medtem ko je ustavno sodišče Kirgizistana razglasilo poskuse ponovne uvedbe smrtne kazni za protiustavne.
V času, ko so človekove pravice po svetu vse bolj ogrožene, se milijoni ljudi vsako leto še naprej upirajo smrtni kazni in s tem izražajo našo skupno človečnost.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International