Podpiši peticijo (desno ali spodaj) in zahtevaj od slovenskih poslank in poslancev, da prepovedo vso sodelovanje z nezakonitimi naselbinami (uvoz, izvoz in investicije) ter vse odnose z Izraelom, ki bi lahko služili podpori ali utrjevanju nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju.

V Glasu ljudstva, katerega del smo tudi mi, smo se pridružili pobudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volilno telo lahko povedalo, ali je za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

V zapisu, ki sledi, bom poskušala opisati dogajanje na osnovni šoli: nasilje in nadlegovanje, ki sem ga doživela kot svetovalna delavka za Rome, ter nasilje in poniževanje romskih otrok, ki sem mu bila priča na šoli.  

Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) je v svojih zaključnih priporočilih posebno poglavje posvetil zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), na katerega spornost že vseskozi opozarja Amnesty, in pozval slovenske oblasti, naj odpravijo ali popravijo določila, ki so omogočila posege v socialne pomoči ljudi. Osebam in družinam mora biti zagotovljen minimalni standard za preživetje.

V Sloveniji več kot 4500 ljudi z izkušnjo duševnih stisk ali oviranosti živi v socialnih zavodih – pogosto desetletja, stran od skupnosti. Kaj to pomeni za njihovo vsakdanje življenje, dostojanstvo in pravice? Mednarodni standardi takšno ureditev prepoznavajo kot kršitev človekovih pravic.

Letos bomo v slovenski Amnesty ponovno z vsemi, ki bomo v soboto, 9. maja, obeleževali osvoboditev Ljubljane in padec žičnatega oklepa okoli okupiranega mesta med drugo svetovno vojno.

Evropski parlament je pozval Evropsko komisijo, naj predlaga zakonodajo, ki bo posilstvo opredeljevala na podlagi tega, ali je podano soglasje ali ne. Skupna evropska opredelitev naj temelji na tem, da mora biti soglasje dano svobodno, informirano in ga je mogoče tudi preklicati. 

Petra Guček Tomšič, mednarodna posvojiteljica tedaj dveletne deklice iz Gane leta 2015, avtorica knjige Po svoje

Amnesty International je danes objavila letno poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu v 2025. Poleg svetovne analize in regionalnih pregledov med drugim vsebuje tudi informacije za 144 držav sveta, vključno s Slovenijo.

Amnesty International poziva države, naj v ključnem trenutku za človeštvo preprečijo vzpostavitev predatorskega mednarodnega sistema, ki spodkopava človekove pravice. 

Amnesty International vsako leto pripravi  globalno letno poročilo  o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 144 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.  

V sredo, 15. aprila 2026, je Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije  predstavnikom in predstavnicam Odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) predstavila poročilo, ki smo ga pripravili v Amnesty International Slovenije za periodično poročilo o Republiki Sloveniji glede izvajanja Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.