V zadnjih šestih mesecih so v medijih prevladovale zgodbe o strahu, razhajanjih in sovraštvu. Vseeno pa aktivisti_ke po vsem svetu trdo delajo, da bi zmagalo upanje. Predstavljamo nekatere uspehe s področja človekovih pravic od januarja do junija 2025, na katere smo vsi lahko ponosni.

Meddržavno sodišče je sprejelo prvo odločitev o odgovornosti držav  za podnebne spremembe in okoljsko krizo. Amnesty International pri tem izraža izjemno hvaležnost in občudovanje skupini 27 študentk in študentov s pacifiških otokov, ki so leta 2019 začeli z domišljeno, navdihujočo in inovativno svetovno kampanjo, ki je zahtevala in dosegla prelomno odločitev Meddržavnega sodišča. Mandi Mudarikwa, vodja strateških tožb pri Amnesty International je v odzivu dejala: »Današnja odločitev sodišča je prelomen trenutek za podnebno pravičnost in odgovornost. Meddržavno sodišče je jasno, da ni mogoče zagotoviti polnega uresničevanja človekovih pravic, če se ne zaščitijo podnebni sistem in okolje. Najvišje sodišče na svetu je poudarilo, da imajo države dolžnost nemudoma ukrepati, omejiti in nadzirati delovanje zasebnih akterjev ter sodelovati, da se zaščiti sedanje in prihodnje generacije ter ekosisteme pred vse hujšimi vplivi in posledicami človeško povzročene podnebne krize. Pionirska odločitev bo okrepila zatrjevanja stotin tožb, ki potekajo in ki jih bodo ljudje širom sveta še vložili, da bi dosegli pravičnost po škodi, ki so jim jo povzročili največji onesnaževalci, potem ko so jim odvzeli možnost preživetja.«

Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International, je neukrepanje evropskih politikov v Bruslju označila ne zgolj za »politično strahopetnost, saj se vsakič, ko EU ne ukrepa, poveča njena soudeležba in sokrivda pri izraelskih hudodelstvih«. Dan prej je Amnesty International na zunanje ministre ter ministrice in na komisarko EU naslovila javno pismo z devetimi nujnimi ukrepi, ki bi jih EU in države morale sprejeti, da se konča genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi.

Prosimo, piši predsedniku vlade dr. Golobu, naj Slovenija, če tega ne bo naredila EU, prekine vsa sodelovanja z Izraelom na podlagi pridružitvenega sporazuma.

V nabito polni dvorani se je včeraj ploskalo večkrat, zares dolgo pa tako na začetku kot na koncu pogovora s posebno poročevalko za človekove pravice na okupiranem palestinskem ozemlju Francesco Albanese. V dialogu s palestinsko farmacevtko in humanitarno delavko Wafo Kanan Al Burai je italijanska mednarodna pravnica izpostavila vpletenost vseh evropskih držav v izraelske kršitve človekovih pravic palestinskega prebivalstva, v izraelski apartheid in sedaj, v genocid v Gazi. Generacije Palestink in Palestincev ne poznajo in ne vedo, kaj pomeni življenje brez teroriziranja in nasilja izraelske okupacije.

Generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard je v odziv na objavo ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia o uvedbi sankcij zoper posebno poročevalko za okupirana palestinska ozemlja Francesco Albanese dejala:

Revija Akcija je brezplačna revija za naše članice_e, v kateri zberemo najpomembnejše novice in aktualne teme s področja človekovih pravic. V njej boste našli zanimive intervjuje, informacije o raziskavah, aktivistične akcije, peticije, komentarje, izobraževalna gradiva, dobre novice in še marsikaj. Ob vsaki izdaji za vas pripravimo tudi zanimivo prilogo.

Ob svetovnem dnevu beguncev smo v Amnesty International zbrali štiri zgodbe o tem, kako lahko imajo izguba doma in beg za življenje dober konec, ki obogati vse, ki so pripravljeni pristopiti zraven.

Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Svetovna kriza človekovih pravic, ki jo učinki Trumpove politike še poglabljajo.

• Iran, Irak in Savdska Arabija odgovorni za 91 % usmrtitev• Države uporabljajo smrtno kazen kot orožje proti protestnikom in etničnim skupinam• Porast usmrtitev zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, v nasprotju s človekovimi pravicami

Mednarodno kazensko sodišče napadajo tako Združene države Amerike kot druge države

Pred več kot 20 leti se je majhna, a zagreta aktivistična skupina na Poljskem odločila za dan človekovih pravic, ki je 10. decembra, organizirati 24-urni maraton pisanja apelov. Ideja je resnično zaživela in maraton pisanja apelov, ki ga danes poznamo pod imenom Pišem za pravice, je postal največji svetovni dogodek za človekove pravice.