»Odločitev sodišča nas je zelo razočarala. A verjamemo, da imamo prav. Oblastem, javnosti in tudi romski manjšini sporočamo, da še ni konec: pritožili se bomo na veliki senat. Priprave se začnejo takoj,« je dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel po novinarski konferenci, organizirani ob razglasitvi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki sta na tem sodišču iskali pravico do vode. Žal sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev.

Pojasnjujemo ozadje in pomen sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki zadeva dostop do vode za romske družine v Sloveniji. Primer ni le pravni, temveč tudi socialni in moralni: ali država zagotavlja enake temeljne pravice vsem, ne glede na status naselja.

Po smrti dojenčka v nelegalnem romskem naselju Goriča vas v Ribnici ter po odvzemu prvih treh otrok najbolj marginaliziranim družinam v Amnesty International Slovenije pozivamo, naj bo tragedij dovolj in naj odgovorni končno ukrepajo.

V tednu otroka delimo informacije o uspehu romskih otrok v osnovni šoli. Za njihovo zbiranje smo se v slovenski Amnesty že pred leti odločili, ker tega ne počne vlada oz. resorno ministrstvo in zato v resnici ne vedo, kakšno je dejansko stanje. Na praktični ravni tako ni mogoče učinkovito oblikovati ukrepov za njegovo naslavljanje.

V Amnesty International Slovenije smo zelo zadovoljni nad odločitvijo Ustavnega sodišča RS (US), da je Zakon o graditvi objektov v neskladju z ustavo, ker ne upošteva specifik položaja romskih naselij. Odločitev US je kompleksna; v obrazložitvi poudarjajo, da bo potreben obsežnejši zakonodajni poseg za razrešitev te neustavnosti.

Po marčevskem obisku v Sloveniji je danes komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks objavil poročilo. Kot so zapisali ob objavi poročila, dostopnega tu, bi morala Slovenija nadaljevati svoja prizadevanja za zaščito ranljivih ljudi.

V Amnesty International Slovenije pozdravljamo, da se je vlada po letih dopuščanja težkih razmer in našega vztrajnega, nenehnega opozarjanja odločila, da je potreben nujen ukrep za zagotavljanje pitne vode v najbolj ogroženih romskih naseljih. S tem je vlada na nek način po dolgih desetletjih le pripoznala težko stanje Romov v nelegalnih naseljih.

Občinski svet Občine Krško je na minuli seji sprejel občinski podrobni prostorski načrt za območje Gmajna 3 (OPPN), s katerim se vzpostavljajo pravni temelji za gradnjo elitne stanovanjske soseske na tej lokaciji, kljub dejstvu, da tam že desetletja živijo romske družine. V Amnesty International odločitev obžalujemo, svet pa smo pred glasovanjem pozvali, naj predlagani osnutek OPPN zavrne ali ga vsaj odloži do sprejetja strategije prihodnosti romskega naselja Loke, ki pa mora biti usklajena s tam živečimi Romi. Na seji je romski svetnik Moran Jurkovič – Dane županu Občine Krško Miranu Stanku predal tudi peticije, ki smo zbrali v slovenski Amnesty.

Biti mora konkretna, merljiva, finančno podprta in medresorska!

Direktorica Amnesty International Slovenije (AIS) Nataša Posel in Blaž Kovač, ki v AIS med drugim dela na področju pravic Romov, sta se danes srečala s predsednikom vlade, dr. Mirom Cerarjem. Predala sta mu preko 2000 apelov za dostop do vode, ki so jih na premiera naslovili učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol ter drugi udeleženci maratona pisanja apelov, ki je pod sloganom Pišem za pravice potekal decembra lani.

Legendarna kantavtorka Joan Baez si je po koncu koncerta v Ljubljani vzela čas tudi za slovensko Amnesty, podpisala je apel za predsednika vlade Mira Cerarja. V njem ga poziva, naj zagotovi dostop do vode brez diskriminacije vsem, tudi tistim romskim družinam, ki so zdaj prisiljene živeti brez.

Mednarodno pravo določa, da mora država zagotoviti vsem prebivalcem dostop do vode, ne glede na to, kje živijo. Kljub temu Romi v JV Sloveniji, ki živijo v bivališčih brez gradbenega dovoljenja, teh ne morejo priključiti na vodovod. V teh naseljih sicer živijo že desetletja, velikokrat so jih tja napotile celo občine same.