Biti mora konkretna, merljiva, finančno podprta in medresorska!
Slovenske oblasti naj bi do konca leta pripravile in sprejele prvo celovito Strategijo za Rome, kar predstavlja ključno priložnost za ureditev najbolj perečih vprašanj položaja romske skupnosti. To mora biti proces, ki ima resnični namen nasloviti in odpraviti marginalizacijo in ovire, s katerimi se soočajo pripadniki te skupnosti.
»Odgovornost vse države in posebej vseh relevantnih ministrstev je, da bo strategija konkretna, z merljivimi cilji, s konkretnimi datumi izvedbe ukrepov, z opredelitvijo odgovornosti in zadolžitvami posameznih resorjev ter zagotovitvijo finančnih sredstev za njeno izvedbo. Država mora tudi zagotoviti stalno spremljanje, torej monitoring, njenih učinkov,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije (AIS). »Pomembno je tudi, da se v sprejemanje strategije in ostalih dokumentov, ki zadevajo romsko skupnost, aktivno vključuje romske organizacije.«
V Amnesty International Slovenije si že vrsto let prizadevamo za pravice Romov, pri čemer se zlasti posvečamo vprašanjem izobraževanja, dostopa do vode, elektrike in sanitarij ter urejanju pravnega položaja romskih naselij. Pri tem aktivno sodelujemo s predstavniki romskih organizacij, pa tudi neposredno s posameznimi skupnostmi.
Moči smo strnili tudi ob priložnosti priprave strategije in danes smo AIS, Forum romskih svetnikov, Romski akademski klub, Svet romske skupnosti RS, Zveza Romov Slovenije, Zveza Romov za Dolenjsko in Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella – Dežnik poslankam in poslancem državnega zbora poslali dokument, s katerim jih seznanjamo s procesom oblikovanja strategije za Rome ter njih in njihove stranke vabimo k aktivni vključitvi v ta proces. S tem nadgrajujemo delo z izvršno vejo oblasti in lokalnimi oblastmi, saj menimo, da mora biti strategija nujno medresorsko usklajena in izvajana. Kliknite spodaj za njen prenos.
Izobraževanje, dostojne življenjske razmere in urejanje položaja romskih naseljih
Dokument vsebuje ključna področja in cilje, ki jih strategija z vidika človekovih pravic ne sme izpustiti. Za tri konkretna področja (izobraževanje, dostop do vode, elektrike in sanitarij ter urejanje pravnega položaja romskih naselij) so konkretno opredeljeni dejansko stanje oz. izzivi, pa tudi, kakšne so obveze države v zvezi s tem, ki morajo biti nujno vključene v cilje strategije.
Država mora tako zagotavljati vključenost romskih otrok v izobraževanje; si postaviti za cilj, da prav vsak romski otrok konča osnovno šolo in šolanje nadaljuje ter zagotoviti večjo vključenost romskih otrok v programe predšolske vzgoje. Vsem prebivalcem, brez diskriminacije, mora zagotoviti dostop do vode in sanitarij za osebno in domačo rabo ter dostop do elektrike. Kjer je mogoče, mora država legalizirati romska naselja, sicer pa najti alternativne rešitve. Oblasti morajo tudi zagotoviti jasno prepoved prisilnih izselitev ter preprečevati prostorsko segregacijo Romov.
To pa seveda še zdaleč ni vse. Dejansko morajo ukrepati tako lokalne oblasti kot skoraj vsa ministrstva. Oblastem smo tako pripravili tudi nabor »ključnih besed« po posameznih ministrstvih, ki kažejo na to, kaj vse je treba postoriti in da je za doseganje rezultatov potrebno medresorsko delovanje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, denimo, bi moralo zagotoviti dovolj kapacitet za v skupnost usmerjeno delo, kar bi bila tudi podpora učinkovitejšemu vključevanju romskih otrok v izobraževalni sistem.
Pogled na pretekla desetletja pokaže, da je položaj Romov tam, kjer je bil zanje posluh lokalnih oblasti, danes dober: legalizacija in infrastrukturna urejenost sta dali možnost boljšim bivalnim pogojem, s tem pa izobraženosti in posledično zaposljivosti Romov. Položaj v takih okoljih se ni izboljšal le za Rome, ampak tudi za ostale prebivalce, saj so se odnosi pomembno izboljšali. Vendar usoda Romov – tako kot ostalih državljanov – ne bi smela biti odvisna od dobre volje župana ali lokalne skupnosti. Ne, ko gre za človekove pravice!
In za uresničevanje človekovih pravic je prvenstveno odgovorna država. Še več, država je celo neposredno odgovorna za obstoječe stanje, saj so tako nelegalna bivališča in naselja dediščina preteklih ravnanj oblasti kot tudi njihova prostorska segregacija s številnimi škodljivimi posledicami. Posebej škodljive, za pretekle generacije dejansko nepopravljive, pa so posledice tega, da so bili Romi desetletja segregirani in zapostavljeni v izobraževanju. Vse do uvedbe devetletke je uradni šolski sistem prakticiral segregirano izobraževanje za romske otroke!
»Čas je, da oblasti nemudoma, usklajeno, integrirano in medresorsko ukrepajo in s strategijo naredijo korak, ki bo Rome odklenil iz bede revščine in segregacije,« je dodala Nataša Posel.
Dokument sedmih organizacij s priporočili za strategijo smo poslali poslankam in poslancem, v vednost pa tudi predsedniku vlade in relevantnim ministrstvom.
Več
Prenesite si celotno zgibanko, ki smo jo poslali poslankam in poslancem: