Občinski svet Občine Krško je na minuli seji sprejel občinski podrobni prostorski načrt za območje Gmajna 3 (OPPN), s katerim se vzpostavljajo pravni temelji za gradnjo elitne stanovanjske soseske na tej lokaciji, kljub dejstvu, da tam že desetletja živijo romske družine. V Amnesty International odločitev obžalujemo, svet pa smo pred glasovanjem pozvali, naj predlagani osnutek OPPN zavrne ali ga vsaj odloži do sprejetja strategije prihodnosti romskega naselja Loke, ki pa mora biti usklajena s tam živečimi Romi. Na seji je romski svetnik Moran Jurkovič – Dane županu Občine Krško Miranu Stanku predal tudi peticije, ki smo zbrali v slovenski Amnesty.
Sprejeti načrt predvideva, da bo za položaj oziroma razrešitev romskega naselja poskrbel zasebni lastnik oz. investitor, država pa je v javnosti preko Urada za narodnosti nakazala, da v izziv ne namerava posegati. V naselju Loke, ki obstaja že več desetletij, živi okoli 40 ljudi, ki nimajo drugega doma. Po našem mnenju bi morala država kot garant človekovih pravic odločno poseči v položaj, doseči dogovor z občino ter tako zaščititi Rome in nenazadnje tudi interese zasebnega lastnika.
Amnesty International Slovenije že vrsto let opozarja na pravno neurejenost statusa romskega naselja Loke ter na dejstvo, da tamkaj živeči Romi ne uživajo pravne varnosti nastanitve, ki jim jo mednarodno pravo človekovih pravic zagotavlja. Še bolj absurdno je, da gre za zazidljivo zemljišče, ki je zaradi neaktivnosti državnih in občinskih oblasti v preteklosti prešlo v zasebno last, kljub nenehnim opozorilom Romov ter nevladnih organizacij.
Ozadje (2. februar 2016)
Sprejemanje občinskega prostorskega načrta na območju romskega naselja brez prejšnjega dogovora o prihodnosti naselja nedopustno.
V četrtek, 4. februarja, bo Občinski svet Občine Krško odločal o sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Gmajna 3 (OPPN), s katerim se vzpostavljajo pravni temelji za gradnjo elitne stanovanjske soseske na tej lokaciji, neupoštevaje dejstvo, da tam že desetletja živijo romske družine. Amnesty International občinski svet poziva, da predlagani osnutek OPPN zavrne ali ga vsaj odloži do sprejetja strategije prihodnosti romskega naselja Loke, ki pa mora biti usklajena s tam živečimi Romi. V ta namen bo romski svetnik Moran Jurkovič – Dane občinskemu svetu predal 810 podpisov k peticiji za ureditev pravnega položaja romskih naselij Loke in Rimš, ki jih je Amnesty International Slovenije zbrala decembra 2015 tekom Maratona pisanja apelov.
Gre za območje, na katerem že desetletja, še iz časov nekdanje Jugoslavije, leži romsko naselje Loke. Po osamosvojitvi je bilo zemljišče z Romi vred vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, ne da bi država ali občina Krško zaščitili interese romske manjšine. Novi lastniki so, sodeč po izpiskih iz zemljiške knjige, nato zemljišče podarili investicijski družbi SI Investicije d.o.o., ki sedaj preko OPPN pridobiva pravno podlago za elitno stanovanjsko sosesko na lokaciji romskega naselja.
Amnesty International Slovenije že vrsto let opozarja na pravno neurejenost statusa romskega naselja Loke ter na dejstvo, da tamkaj živeči Romi ne uživajo pravne varnosti nastanitve*, ki jim jo mednarodno pravo človekovih pravic zagotavlja. Še bolj absurdno je, da gre za zazidljivo zemljišče, ki je zaradi neaktivnosti državnih in občinskih oblasti v preteklosti prešlo v zasebno last, kljub nenehnim opozorilom Romov ter nevladnih organizacij.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevah Yordanova proti Bolgariji ter Winterstein proti Franciji že razsodilo, da imajo tudi dalj časa tolerirani nelegalni romski domovi določene pravno zavarovane interese, kar v povezavi s splošno prepovedjo prisilnih izselitev po mednarodnem pravu pomeni, da je za pripravo razvojnih načrtov naselja Loke nujno potrebno soglasje oblasti, lastnika in tam živečih Romov. Navedeno je posredno potrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je leta 2014 prekinilo postopek rušitve doma nekega Roma in Zakon o graditvi objektov poslalo v ustavnosodno presojo Ustavnemu sodišču RS. Zakonodaja namreč ne upošteva specifik nelegalnih romskih naselij, kot veljajo še iz časa nekdanje Jugoslavije.
Romski svetnik Moran Jurkovič – Dane tudi sam živi v naselju Loke in z Amnesty International Slovenije že vrsto let sodeluje pri urejanju položaja romske skupnosti, med drugim je bil tudi »obraz« peticije za ureditev situacije v romskih naseljih Loke in Rimš v okviru Maratona pisanja apelov 2015. Gre za vsakoletno akcijo zbiranja podpisov pod peticije in podpisovanje apelov, ki poteka po vsej državi, v velikem obsegu tudi na slovenskih šolah. Na lanskem maratonu, ki poteka pod sloganom Pišem za pravice, je sodelovalo več kot 50 šol.
Negotove so tudi razmere v romskem naselju Rimš, zato AI krškemu občinskemu svetu namenja enak poziv za ureditev razmer tudi v tem naselju – in tudi za to je bilo zbranih omenjenih 810 podpisov. Poleti leta 2015 je po denacionalizaciji Nadškofija Novo mesto prodala v občini Krško kmetijsko zemljišče z romskim naseljem Rimš družbi HPG d.o.o., ki je posredno preko lokalne javne komunalne družbe Kostak d.d. tudi v lasti občine Krško. Tudi za to naselje ob stvarnopravnem poslu prenosa lastnine ni bilo pripravljenih strateških načrtov o prihodnosti tam živečih ljudi.
Kaj je pravna varnost bivališča?
Po mnenju Odbora ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice »ima pravna varnost uživanja bivališča različne oblike, kar vključuje najem (javnega ali zasebnega) stanovanja /…/ zakup, življenje v lastnem stanovanju, zasilnih stanovanjih in neformalnih naseljih, vključno z zasedbo nepremičnine. Ne glede na vrsto posesti morajo imeti vse osebe določeno stopnjo varnosti uživanja bivališča, ki jim zagotavlja pravno zaščito pred prisilno izselitvijo, nadlegovanjem in drugimi grožnjami. Države pogodbenice morajo zato takoj ukrepati in zagotoviti pravno varnost uživanja bivališča tistim osebam in gospodinjstvom, ki trenutno ne uživajo takšne zaščite in sicer po resničnem posvetovanju s prizadetimi osebami in skupinami.«