Vprašanja in odgovori
Mednarodno pravo določa, da mora država zagotoviti vsem prebivalcem dostop do vode, ne glede na to, kje živijo. Kljub temu Romi v JV Sloveniji, ki živijo v bivališčih brez gradbenega dovoljenja, teh ne morejo priključiti na vodovod. V teh naseljih sicer živijo že desetletja, velikokrat so jih tja napotile celo občine same.
Preselitev običajno ni realna možnost: bodisi nimajo zadosti denarja ali pa naletijo na nasprotovanje prebivalcev naselij, kamor bi se želeli preseliti.
Uporabljati moramo vodo iz potoka, ki je zelo umazan. Otroci bruhajo in imajo pogosto drisko. Ne dovolijo nam hoditi po vodo k pipi na pokopališču, na bencinski črpalki pravijo, da naj gremo Cigani stran.
Silvana Hudorovac, iz poročila AI Vzporedna življenja
1. Ali obstaja človekova pravica do vode?
Da, dostop do vode je človekova pravica. Vsi imamo pravico do zadostne količine varne in fizično ter cenovno dostopne vode za osebno in domačo uporabo. Voda je nujno potrebna za dostojanstveno življenje in zagotavljanje zdravja. Človekove pravice je dolžna zagotavljati država vsem svojim prebivalcem.
2. Kaj pomeni polno uživanje pravice do vode?
Oskrba z vodo mora biti stalna in zadostna za osebno in domačo uporabo. To pomeni, da imamo dostop do vode za osebno higieno, kuhanje, pranje, sanitarije… Voda mora biti varna, torej primerna za uživanje in uporabo.
Voda in javna infrastruktura morata biti brez diskriminacije dostopni vsem ljudem.
Dostopnost vode pomeni, da mora biti voda v zadostnih količinah dostopna v neposredni bližini vsakega gospodinjstva, ne glede na to, ali so ta gospodinjstva v stalnih ali začasnih bivališčih ali na začasnih lokacijah.
Cenovna dostopnost vode in vodne infrastrukture pomeni, da voda ne sme biti predraga.
3. Kdo je dolžan zagotoviti dostop do vode?
Država je na podlagi mednarodnih standardov človekovih pravic dolžna sprejeti ukrepe, da bi čim prej vsakomur zagotovila uživanje pravice do vode. Država mora vsem prebivalcem, brez diskriminacije, zagotoviti dostop do vode za osebno in domačo rabo.
Če se načrtuje pravna ureditev naselja, morajo biti gospodinjstva priključena na vodovodno omrežje v najkrajšem možnem času. Če pravna ureditev naselja ni načrtovana, morajo oblasti prebivalcem zagotoviti pitno vodo v neposredni bližini njihovih domov, dokler ne najdejo ustreznega nadomestnega bivališča.
4. Zakaj se Amnesty International osredotoča na pravico do vode za Rome?
Številne romske skupnosti v Sloveniji živijo v hudi revščini in nimajo dostopa niti do minimalnih nujnih količin vode. Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji je 150 litrov na osebo, v urbanih središčih tudi do 300 litrov na osebo. Nekatere romske družine pa lahko zberejo le od 10 do 20 litrov vode, ki jo porabijo za pitje, osebno higieno in kuhanje, zbirajo pa jo na oddaljenih mestih in včasih celo iz onesnaženih potokov. Nekatere romske družine v Sloveniji pa imajo na voljo celo manjše količine vode, kot jih zahtevajo mednarodni standardi v primerih humanitarnih kriz.
Veliko jih živi v bivališčih, za katere nimajo gradbenega dovoljenja – gre za tako imenovana neformalna naselja. Pogosto so Rome oblasti same napotile v posebna romska naselja, kjer brez ustreznih dovoljenj nekateri živijo že desetletja. Velikokrat pa je življenje v takšnih ločenih naseljih za Rome edina realna možnost, saj so diskriminirani na nepremičninskem trgu in pri najemanju neprofitnih stanovanj.
Slovenske oblasti morajo zato čim prej ukrepati, da zagotovijo vodo v tistih romskih naseljih, kjer romske skupnosti še nimajo ustreznega dostopa do vode.
5. Zakaj gre za diskriminacijo, kadar romska naselja nimajo vode?
Po slovenski zakonodaji je dostop do javne infrastrukture – in s tem tudi do vode – na voljo le za bivališča, ki imajo gradbeno dovoljenje. To je v nasprotju z mednarodno zajamčeno pravico do vode in obveznostjo Slovenije, da svojim prebivalcem zagotovi dostop do vode – brez diskriminacije glede na status bivališča prebivalcev (torej ne glede na to, ali ima bivališče gradbeno dovoljenje ali ne).
Številne občine so kljub temu prebivalcem takih naselij zagotovile dostop do vode. Veliko pa je takih občin, zlasti v jugovzhodni Sloveniji, ki romski skupnosti ne želijo zagotoviti dostopa do vode.
6. Zakaj se Romi enostavno ne preselijo v bivališča, ki imajo dovoljenje in imajo vodo?
Najpogosteje sta vzroka diskriminacija in revščina. Veliko romskih družin živi v revščini in si pravzaprav ne more privoščiti najema nepremičnine, kaj šele njenega nakupa. Če za to imajo denarna sredstva, so znani številni obžalovanja vredni primeri, ko najemodajalci ali prodajalci nočejo oddati v najem ali prodati bivališča pripadnikom romske skupnosti ali pa se temu upre lokalno prebivalstvo iz večinske skupnosti. Nekatere občine tudi ne zagotavljajo neprofitnih stanovanj: bodisi sploh ne objavljajo razpisov zanje bodisi so kriteriji postavljeni tako, da dejansko izključujejo romsko prebivalstvo (primer razpisa v občini Novo mesto, kjer so bili kriteriji o zahtevani izobrazbi prosilca postavljeni tako visoko, da so v praksi izločili Rome kot možne prijavitelje na razpis).
V praksi to pomeni, da Romi pogosto nimajo nobene druge možnosti kot da v ločenih naseljih, kjer nimajo ustrezne infrastrukture. To slabo vpliva na kakovost njihovega življenja ter omejuje njihove izobrazbene in poklicne možnosti. Brez ustrezne izobrazbe in poklica oz. zaposlitve pa so v začaranem krogu revščine in izključenosti.
7. Katere so še druge posledice, če nekdo nima dostopa do vode?
Pomanjkanje dostopa do vode negativno vpliva na vrsto človekovih pravic, npr. pravice do izobrazbe, zaposlitve in zdravja. Brez vode ljudje težje skrbijo za svojo higieno in za pranje svojih oblačil, zaradi tega so tako otroci v šolah kot odrasli na delovnih mestih lahko zasmehovani.
Voda je osnovno sredstvo za zagotavljanje higiene, higiena pa je potrebna za zagotavljanje zdravja. Voda je nujna tudi za pitje in za kuhanje hrane, pri čemer je zlasti pomembna njena neoporečnost. Če morajo ljudje uporabljati vodo iz potokov ali pa jo hraniti v plastičnih posodah (npr. sredi poletne vročine ali pa v ledenem mrazu), je njena varnost vprašljiva.
8. Ali Amnesty zahteva, da dobijo Romi vodo zastonj?
Ne. Amnesty International zahteva od države, da romskim skupnostim zagotovi dostop do vode. Mora pa biti voda cenovno dostopna za vse.
9. Od kod dobijo Romi vodo, če je nimajo na voljo v naseljih?
V teh primerih morajo po vodo do najbližjega izvira, bencinske črpalke, pokopališča ali drugega vodnega vira, kjer lahko natočijo vodo in jo odnesejo domov. V teh virih voda ni vedno varna.
Amnesty International je od mnogih prebivalcev romskih naselij, predvsem žensk, izvedela, da vsakodnevno nimajo dovolj vode za pokritje vseh svojih potreb – pitje, kuhanje, osebno higieno, pranje perila….
10. Kako neustrezne bivanjske razmere, zlasti da ni dostopa do vode, vplivajo na ženske?
Ženske večinoma skrbijo za gospodinjstvo (kuhanje, pranje, čiščenje..). Glede na to, da je treba vso vodo za gospodinjstvo dejansko prinesti v hišo,morajo biti še zlasti skrbne pri porabi vode. Brez vode in elektrike (pa tudi zaradi revščine) nimajo gospodinjskih aparatov (npr. pralnega stroja), zato so številna gospodinjska opravila, pa tudi skrb za higieno otrok veliko napornejša in zahtevajo zelo veliko časa. Posledično so ženske v že tako izoliranem življenju Romov še bolj prikovane na dom in imajo manj časa za morebitno vključevanje v izobraževanje, poklicno in družbeno življenje. Pogosto kopalnic nimajo in osebno higieno družina vzdržuje zgolj v enem bivalnem prostoru. To ne omogoča zasebnosti in spet posebej prizadene ženske.
11. Kaj je to diskriminacija?
Diskriminacija pomeni, da se z neko osebo ravna drugače, običajno slabše, zaradi katerekoli okoliščine, kot je rasa, barva kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo, lastnina, rojstvo ali kak drug status, in ima namen ali učinek izničenje ali škodovanje priznanju ali uživanju vseh pravic in svoboščin na enaki podlagi.
Kje lahko dobim več informacij?
Poročilo Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode (pdf dokument).
Poročilo vključuje prikaz stanja, analizo standardov človekovih pravic in priporočila vladi za ukrepanje. Kot pove že naslov, je poglavitno sporočilo raziskave, da številni Romi na JV države, predvsem na območju Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, živijo v neustreznih razmerah – brez pitne vode, elektrike, dostopa do druge infrastrukture in brez varnosti uživanja bivališča. To jih postavlja v neenak položaj in bistveno otežuje uresničevanje njihovih ostalih pravic, zlasti do izobraževanja in do zaposlitve, vpliva pa tudi na njihovo zdravje in kakovost življenja nasploh.
Video Vzporedna življenja