»Odločitev sodišča nas je zelo razočarala. A verjamemo, da imamo prav. Oblastem, javnosti in tudi romski manjšini sporočamo, da še ni konec: pritožili se bomo na veliki senat. Priprave se začnejo takoj,« je dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel po novinarski konferenci, organizirani ob razglasitvi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki sta na tem sodišču iskali pravico do vode. Žal sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev.
»Žalostno in sramotno se nam zdi, da živimo v državi, kjer morajo najbolj marginalizirani ljudje pravico do vode zahtevati preko sodnih poti. Tako ne bi smelo biti, oblasti bi lahko in bi morale za poskrbeti tudi za romske prebivalce, ne pa da jih na JV države prepuščajo životarjenju brez vode in elektrike,« dodaja.
Družini sta pred ESČP zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (3. člen) ter kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČ), saj v nelegalnih romskih naseljih nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so pitna voda in sanitarije. Zatrjevali sta tudi diskriminacijo.
Brane Hudorovič, pritožnik v tem primeru, je izrazil globoko razočaranje, tako svoje kot celotne romske skupnosti. »V našem naselju je 25 šoloobveznih otrok, zelo težko je zagotoviti higieno zanje, čeprav se starši zelo trudijo. Še posebej težko je tistim, ki nimajo avta in niti ne morejo ponjo drugam, na primer na pokopališča.«
»Nad to sterilno sodbo smo razočarani. Povsem zanemarja kontekst zgodovinske diskriminacije romske skupnosti. Osredotoča se na nekaj začasnih ukrepov države, ki niso predstavljali trajne rešitve; na primer omenja cisterne z vodo, ki je potem zmrzovala. Zaradi kredibilnosti Evropskega sodišča za človekove pravice upamo in verjamemo, da bo veliki senat, na katerega se bomo pritožili, zadevo pretehtal na novo in ugotovil, da zatrjevane kršitve obstajajo in da jih država mora odpraviti. Težko je verjeti, da bi vzdržal argument, da država ni dolžna poskrbeti za otroke iz ranljivih romskih skupnosti,« je dejala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je družini zastopala na sodišču.
»Želimo si, da je naša država boljša. Treba je popraviti stare grehe, desetletja neukrepanja, zaradi katerih številni naši romski sodržavljani živijo v človeka nevrednih razmerah,« izpostavlja Blaž Kovač, ki je s strani slovenske Amnesty skrbel za postopek. »Predstavljajte si, kako je denimo romskim dekletom v nelegalnem romskem naselju, brez vode in elektrike, ki dobijo menstruacijo, pa se nimajo kje umiti, drugi dan pa morajo v šolo.«
Država lahko ne glede na odločitev sodišča in ne glede na pritožbo na veliki senat takoj pristopi k reševanju razmer. Vsak dan, ko s tem odlaša, dela to na račun življenj Romov. Zato v Amnesty International še naprej pozivamo državo, naj se nemudoma loti reševanja položaja romske manjšine z vseh vidikov, predvsem pa naj dostop do vode in druge osnovne infrastrukture uredi takoj. Rešitve mora oblikovati in sprejemati v sodelovanju s stroko in posamezno romsko skupnostjo na terenu.
Posledica dolgoletne marginalizacije in diskriminacije Romov na Dolenjskem ter brezbrižnosti lokalnih in državnih oblasti je ujetost celih generacij v bedo, brez vode, brez sanitarij, brez elektrike, brez izobrazbe, brez služb, skratka brez perspektive oz. prihodnosti. Še pred 15 leti smo imeli v slovenskem šolstvu segregacijo romskih otrok, danes razpoložljivi podatki kažejo, da jih osnovnošolsko izobraževanje konča le 40 odstotkov – če izvzamemo urbana okolja in Pomurje, pa je ta odstotek še bistveno nižji. Tako na primer OŠ Bršljin iz Novega mesta javno trdi, da pri njih OŠ konča le en odstotek romskih otrok.
Romi imajo tudi slabše kazalnike zdravja kot večinsko prebivalstvo, v povprečju živijo kar 22 let manj kot večinsko prebivalstvo (55 let proti 77 letom). Tragični so podatki glede smrtnosti otrok: umrljivost romskih dojenčkov je štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom.
VEČ
V Amnesty International Slovenije se s področjem pravic Romov ukvarjamo od leta 2005. Najprej smo pozornost posvečali področju izobraževanja: omenimo, da je samo nizozemska Amnesty ob objavi mednarodnega poročila na to temo leta 2006 zbrala okoli 90.000 apelov za naše oblasti. Kasneje smo v slovenski Amnesty začeli naslavljati tudi bivalne razmere Romov na Dolenjskem, saj imajo te neposredno vpliv na možnosti izobraževanja, zaposlovanja in sploh nekega normalnega vsakdana v slovenski družbi 21. stoletja.
Leta 2011 smo objavili poročilo o bivalnih razmerah Vzporedna življenja, kjer smo kot enega poglavitnih problemov izpostavili, da številni nimajo dostopa do vode. V prihodnjih letih smo na različnih dogodkih in na spletu za pravico do vode in dostojne bivalne razmere Romov zbrali in oblastem predali skoraj 8200 podpisov-zahtev ljudi iz celotne Slovenije. Kljub občasnim obljubam za ukrepanje pa se – kljub kvazi-strategijam, nefunkcionalnim akcijskim načrtom, množici sestankov in praznih zavez – ni zgodilo nič.
Tudi zato smo že pred leti začeli iskati pravico tudi preko sodnih poti. V 2017 smo dosegli pomembno zmago na Ustavnem sodišču RS, ki je odločilo, da je gradbena zakonodaja neustrezna, ker ne zagotavlja varovalk pred posegi države v dom posameznika. Žal oblasti posledic sodbe – ki na kratko pomeni: Država ne sme rušiti edinega doma, tudi če je črna gradnja – še niso prelile v zakon.
V teh letih smo izpeljali okoli 100 sestankov z državo, 85 sestankov z občinami in preko 200 obiskov v romskih naseljih in sestankov s predstavniki romske skupnosti. V naselja in sestanke smo prevozili vsaj 120.000 kilometrov.
Foto: Blaž Kovač iz slovenske Amnesty ob cisterni za vodo v Dobruški vasi, v kateri ni vode. 6. marec 2020.
DODATNI VIRI
- Izjava Ljuba Novaka, ki je z družino iskal pravico na ESČP (kliknite)
- Izjava romske prebivalke iz Dobruške vase o življenju brez vode (kliknite)
- Poročilo Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode.
- Vprašanja in odgovori o človekovi pravici do vode: kliknite.
- Poročilo Napačni začetki: izključevanje romskih otrok iz osnovnošolskega izobraževanja v BiH, na Hrvaškem in v Sloveniji. V angleščini dostopno tu.
- Spletna podstran: www.amnesty.si/romi.
Vse fotografije s spodnje galerije so avtorstvo Boruta Krajnca. Prosimo vas, da nam pišete, če jih želite uporabiti (amnesty (pri) amnesty.si).