Nadaljevanje izvajanja Finančne uprave Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti pomeni, da vsak mesec izdajo nove sklepe o izterjavi na denarna sredstva, ki prelamljajo z desetletji načela, da je denarna socialna pomoč tisti minimum, ki posameznikom in družinam zagotavlja preživetje in v katerega se ne posega. To je v praksi pomenilo konkretizacijo ustavne pravice do socialne varnosti.

V Amnesty International smo na globalni ravni sprožili nujno akcijo pisanja apelov predsedniku slovenske vlade, dr. Robertu Golobu, zaradi rubežev denarnih socialnih pomoči, ki jih je januarja začela izvajati Finančna uprava RS na podlagi novembra sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV).

Dostop do socialne pomoči je pravica in nikoli se je ne bi smelo zlorabiti za kaznovanje oseb, družin ali skupnosti.

V februarju je po podatkih FURS in Centrov za socialno delo, ki so nam odgovorili, FURS izdal približno dvakrat več sklepov o rubežu denarnih socialnih pomoči kot januarja. Za nekatere posameznike bo marec morda predstavljal tretji mesec, ko ne bodo dobili niti evra za preživetje.

Januarja 2026 je več kot tisoč posameznikov_c in družin v Sloveniji zaradi rubeža Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), ki ga je omogočil Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, delno ali v celoti ostalo brez denarne socialne pomoči in tako brez sredstev za golo preživetje. V tej objavi pojasnjujemo uničujoče posledice tega ukrepa ter zakaj Amnesty International Slovenije opozarja, da gre za kršitev človekove pravice do socialne varnosti.

»V Amnesty International Slovenije smo ogorčeni, da slovenske oblasti svoje državljanke_e potiskajo v vse večjo stisko z nenapovedanimi in do sedaj nevidenimi rubeži denarnih socialnih pomoči,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, potem ko so nas danes prizadeti državljani_ke obvestili, da socialnega prejemka v prvem mesecu leta 2026 sploh niso prejeli ali so prejeli le njegov del.

Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu v noči na 25. oktober, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Tragedija je okrepila v celoti utemeljene zahteve, da se dosledno preišče in kaznuje vsa kazniva dejanja ter da se zagotovi varnost vseh ne glede na etnično pripadnost. To je – in je že doslej bila naloga države.

Pred pričakovanim glasovanjem v slovenskem parlamentu o predlogu obsežnih sprememb, ki znatno povečujejo policijske pristojnosti, omejujejo socialne pravice in šibijo pravosodne varovalke, je Esther Major, Amnesty International, dejala: 

V sredo, 12. 11. 2025, je na Trgu republike potekala novinarska konferenca Glasu ljudstva o predlogu Zakona o varnostnih ukrepih. Predstavniki_ce več nevladnih organizacij in civilne družbe smo na njej izkazali zaskrbljenost nad predlogom Zakona o varnostnih ukrepih, ki bi ob sprejetju znižal standarde vladavine prava in posegel v človekove pravice. Poslance_ke smo pozvali, naj ne podprejo predlaganih ukrepov, namesto tega pa naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve. Po novinarski konferenci smo Kabinetu predsednika vlade predali podpise peticije, s katero slovensko vlado pozivamo, naj uredi dostop do vode za romske družine na jugovzhodu Slovenije.

Tragična nasilna smrt Aleša Šutarja, ki se je zgodila v Novem mestu, je pretresla celotno slovensko družbo, vključno z romsko skupnostjo. Globoko nas je prizadela smrt očeta, sina, moža, in prizadelo nas je nasilje, ki nima opravičila. V Amnesty International Slovenije svojcem umrlega izrekamo iskreno sožalje.

Novo poročilo komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) se zaključuje s priporočili slovenskim oblastem. Pet od dvanajstih priporočil se posredno ali neposredno dotika prav nezadovoljivega ravnanja slovenskih javnih organov v zadnjih letih in desetletjih pri vključevanju romskega prebivalstva v večinsko družbo, vključno z vsemi pravicami in možnostmi, ki jih ima večina. Zaradi sedanjega zaskrbljujočega stanja bo ECRI izvedel vmesni pregled stanja že čez dve leti prav na področju položaja in kršitev pravic romskega prebivalstva, kot tudi na področju krepitve in nekaznovanosti sovražnega govora.

Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), organ Sveta Evrope, spremlja stanje človekovih pravic in enakopravnosti v državah članicah ter pripravlja priporočila za odpravo diskriminacije in nestrpnosti.