Odziv na rušenje edinega doma mlade nosečnice
Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije: Novomeška občina z rušitvijo doma mlade ženske brez sodne odločbe ravnala v nasprotju z ustavnopravnim varstvom človekovih pravic
Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije: Novomeška občina z rušitvijo doma mlade ženske brez sodne odločbe ravnala v nasprotju z ustavnopravnim varstvom človekovih pravic
V zapisu, ki sledi, bom poskušala opisati dogajanje na osnovni šoli: nasilje in nadlegovanje, ki sem ga doživela kot svetovalna delavka za Rome, ter nasilje in poniževanje romskih otrok, ki sem mu bila priča na šoli.
Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) je v svojih zaključnih priporočilih posebno poglavje posvetil zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), na katerega spornost že vseskozi opozarja Amnesty, in pozval slovenske oblasti, naj odpravijo ali popravijo določila, ki so omogočila posege v socialne pomoči ljudi. Osebam in družinam mora biti zagotovljen minimalni standard za preživetje.
Amnesty International je danes objavila letno poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v svetu v 2025. Poleg svetovne analize in regionalnih pregledov med drugim vsebuje tudi informacije za 144 držav sveta, vključno s Slovenijo.
Amnesty International vsako leto pripravi globalno letno poročilo o stanju človekovih pravic v svetu. Ena od 144 vključenih držav v poročilu je tudi Slovenija.
V sredo, 15. aprila 2026, je Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije predstavnikom in predstavnicam Odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) predstavila poročilo, ki smo ga pripravili v Amnesty International Slovenije za periodično poročilo o Republiki Sloveniji glede izvajanja Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.
V Amnesty International Slovenije pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV). Ta sklep predstavlja pomemben ukrep, ki bo do končne odločitve Ustavnega sodišča onemogočil nadaljnje posege na denarno socialno pomoč v okviru davčne izvršbe.
Ko sem imela 15 let, so mi na šoli rekli, da se grem lahko prijavit na zavod za zaposlovanje, čeprav še nisem končala vseh devetih razredov osnovne šole. Od tedaj sem na zavodu. A me niso še nikoli poklicali na razgovor. Ko vidijo moj priimek, ko vidijo, da sem Rominja, prostega delovnega mesta ni več.
Moj sin ima 8 let. Sošolci in sošolke ga zafrkavajo. Govorijo mu, da je cigan in se mu posmehujejo, ker živimo brez elektrike. Učiteljice so nesramne do njega. Če kdo kaj poškoduje, je vedno on prvi osumljeni in tisti, ki ga okrivijo.
Nadaljevanje izvajanja Finančne uprave Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti pomeni, da vsak mesec izdajo nove sklepe o izterjavi na denarna sredstva, ki prelamljajo z desetletji načela, da je denarna socialna pomoč tisti minimum, ki posameznikom in družinam zagotavlja preživetje in v katerega se ne posega. To je v praksi pomenilo konkretizacijo ustavne pravice do socialne varnosti.
V Amnesty International smo na globalni ravni sprožili nujno akcijo pisanja apelov predsedniku slovenske vlade, dr. Robertu Golobu, zaradi rubežev denarnih socialnih pomoči, ki jih je januarja začela izvajati Finančna uprava RS na podlagi novembra sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV).
Dostop do socialne pomoči je pravica in nikoli se je ne bi smelo zlorabiti za kaznovanje oseb, družin ali skupnosti.