Po smrti dojenčka v nelegalnem romskem naselju Goriča vas v Ribnici ter po odvzemu prvih treh otrok najbolj marginaliziranim družinam v Amnesty International Slovenije pozivamo, naj bo tragedij dovolj in naj odgovorni končno ukrepajo.
Tragičen dogodek globoko obžalujemo in bližnjim izrekamo iskreno sožalje. Kot veliko drugih družin v nelegalnih romskih naseljih na jugovzhodu države ta družina živi brez vode in elektrike, v človeka nevrednih razmerah, ki že same po sebi predstavljajo zdravstveno tveganje.
»Naše ogorčenje je usmerjeno v oblasti, saj nedelovanje na lokalni in državni ravni za številne romske družine vzdržuje razmere brez vode in elektrike, človeka nevredne pogoje, ki že sami po sebi predstavljajo zdravstveno tveganje. Naselje in to družino so dolga leta vsebinsko obravnavale socialne službe, ne da bi se življenjske razmere izboljšale. Ta tragedija se ni zgodila samo tej družini, zgodila se je celi občini in celi naši družbi,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Umrljivost romskih dojenčkov je štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. »Sramotno je, da tudi te smrti vse do danes niso bile dovolj, da bi oblasti zagotovile vodo in elektriko in poiskale rešitve. Tako pa so prezgodnje smrti del romskih življenj, živijo kar 22 let manj kot ostali prebivalci, država pa si privošči leta in leta, pravzaprav desetletja kvaziukrepanja, ki življenja družin v nelegaliziranih naseljih v ničemer ne olajša,« poudarja Nataša Posel.
Ve se, kdo je odgovoren
Nastale razmere so posledica nedelovanja ljudi, ki imajo oblast in moč, da bi kaj spremenili. V zadnjem letu in pol so bili to pristojni člani vlade, Marjan Šarec, Jernej Pikalo, Ksenija Klampfer, Simon Zajc, vsekakor pa tudi župan Ribnice Samo Pogorelc in župani ostalih občin z romsko manjšino, direktor Urada za narodnosti Stane Baluh ter direktorici pristojnih CSD Katarina Hiti in Marina Novak Rabzelj.
Da romske družine, ki nimajo dostopa do vode in elektrike, praktično nimajo možnosti za uspešno vključevanje v družbo, je povsem jasno. O tem pričajo podatki o tem, kako malo romskih otrok uspešno zaključi šolanje, o visoki stopnji brezposelnost in, nenazadnje, o razširjenem diskriminatornem ravnanju s to manjšino. Ti otroci nimajo prav nobene možnosti za razvoj svojih potencialov. Od pristojnih v Amnesty International pričakujemo, da bo ta tragedija vendar tista točka preloma, ob kateri se bodo tega rešljivega problema začeli lotevati odgovorno in učinkovito ter z upoštevanjem človekovih pravic.
»Naj bo ta smrt dojenčka opozorilo celotni slovenski družbi, da brez sistemskega ukrepanja celotna skupnost ostaja obsojena na životarjenje in brez pravih možnosti za prihodnost. Še več, živijo z zdravstvenimi in življenjskimi tveganji, ki so večini prebivalstva ne le prihranjeni, ampak v celoti neznani. Že ob objavi našega poročila o bivanjskih razmerah Romov leta 2011 smo ugotovili, da lahko nekateri ljudje za pitje, umivanje in kuhanje zberejo le 10 do 20 litrov vode na dan – to je celo pod najnižjo mejo, ki je priporočena v primeru humanitarnih katastrof,« je dodala Nataša Posel.
»Žalostno je, da je očitno edini način, po katerem zna država ukrepati, da otroke, ki so živeli brez vode in elektrike, v najhujših trenutkih še loči od njihovih staršev. Varnost, vodo, suhost, toploto … je treba zagotoviti celotni družini.«
»Državni in lokalni organi morajo pričeti razmišljati širše od dosedanje prakse, da se nepismenim Romom zgolj pošlje pisna odločba. Socialno delo in urejanje razmer odgovornim več kot očitno ne uspeva. Čas je za razvoj drugačnih pristopov na sistemski ravni. Vsi upamo, da ne bodo potrebne dodatne tragedije, da se to delo začne,« pravi direktorica slovenske Amnesty.
Slovenska družba mora imeti humanost, da poskrbi za varnost in preživetje ljudi. Zaradi nakopičenih preteklih krivic, marginalizacije in diskriminacije romskega prebivalstva, pa je država tudi moralno odgovorna, da Romom v nelegalnih naseljih odklene vrata v dostojno prihodnost.
Država mora nemudoma:
- kot takojšen urgenten ukrep družinam iz nelegalnih naselij, ki očitno niso primerna za dostojno življenje, zagotoviti preselitev v nujne bivalne enote na varnih lokacijah;
- takoj zagotoviti dostop do vode, elektrike in sanitarij skladno s standardi človekovih pravic in slovensko ustavo;
- prenoviti neučinkovite mehanizme, da bi se zagotovilo vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem od predšolske ravni dalje in skupnostno pomoč na vseh ravneh ter s tem preseči sedanjo situacijo, ki že desetletja generacijam Romov jemlje prihodnost.
Ozadje
Romi so se v ribniško naselje Goriča vas naselili pred več kot 30 leti, in sicer s tiho privolitvijo oblasti, ki so tedaj celo zagotovile tri bivalne kontejnerje. Po letu 2000 je sledilo nekaj poizkusov razselitve naselja ali zagotovitve osnove infrastrukture, ki pa so vsi spodleteli.
Okoli 80 Romov še vedno živi na tem območju, ki je brez elektrike in dostopa do pitne vode, pa tudi sicer potencialno zdravju nevarno, saj večina naselja leži direktno pod visokonapetostnimi električnimi vodniki. Naselje ostaja nelegalno, zaradi česar tamkajšnje prebivalstvo nima pravne varnosti nastanitve.
Da v naselju ni dostopa do pitne vode, je ključna vsebina pritožbe romske družine Hudorovič pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki smo jo omogočili v slovenski Amnesty.
Razmere v tem naselju v slovenski Amnesty spremljamo in skušamo izboljšati že dlje časa, med drugim smo bivanjske razmere v njem vključili tudi v našo raziskavo, na podlagi katere smo leta 2011 objavili poročilo z naslovom »Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode« (na voljo na spletu: http://www.amnesty.si/media/uploads/files/vzporedna_zivljenja.pdf).
Preberite si tudi Vprašanja in odgovore o človekovi pravici do vode: kliknite.
Uvodna fotografija: umivanje glave, ko živiš brez dostopa do vode, Dobruška vas, Slovenija, september 2010. @ Arne Hodalič