Prvič sem se obrnil na veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu maja 2025. Želel sem preveriti, da ne bom naletel na nobene težave zaradi dokumentov ali tekom postopka pridobivanja vizuma, saj sem iz izkušenj vedel, da lahko ti postopki vzamejo veliko časa, so dragi in zapleteni. A navkljub mojemu trudu in preventivnim korakom, sem uspel priti šele več kot mesec in pol po začetku študijskega leta, ki sem se ga tako dolgo veselil. Vse skupaj me ni stalo zgolj zajetne vsote denarja in mi povzročilo precejšen stres, ampak me je na koncu pustilo tudi z občutkom nezaželjenosti v državi, v katero sem se leto dni trudil priti.
Celoten postopek pridobivanja vizuma ne le, da je bil izjemno zapleten in drag, ampak tudi ni upošteval okoliščin študentk in študentov. V nadaljevanju bi rad opozoril na nekaj najbolj problematičnih in zaskrbljujočih zadev, na katere sem naletel.
Prve težave so se pojavile pri slovenskem veleposlaništvu. Čeprav razumem, da so morda glede na velikost predstavništva kadrovsko podhranjeni, so bili pogosto neodzivni na elektronsko pošto. Ne le, da je trajalo precej dolgo, da so odgovorili, ampak so bili njihovi odgovori pogostokrat nejasni in slabo napisani.
Še posebej se spominjam primera, ko sem jih vprašal, ali potrebujem dokument A ali dokument B, in so mi odgovorili zgolj »da«. Poleg tega so mi dali napačne informacije glede potrebnih dokumentov, kar je na koncu postal eden glavnih razlogov, da se je moj vizumski postopek tako zavlekel.
Eduardo Hideo Saito de Almeida
Potem ko sem uradno vložil prošnjo za študentsko vizo na slovenskem veleposlaništvu na Japonskem, je moja nadaljnja komunikacija večinoma potekala z upravno enoto, kar je prineslo nove težave. Veleposlaništvo mi je sprva sporočilo, da bo postopek pridobivanja vize trajal približno mesec dni. A šele po mesecu dni brez obvestil, ko sem jih vprašal, v kateri fazi je obravnava moje prošnje, so me z veleposlaništva prek eletronske pošte povabili na razgovor.
Po intervjuju so mi naročili, naj jim predložim še dodatne dokumente, ki niso bili navedeni med zahtevami, ki so mi jih sprva poslali, kar mi je vzelo vsaj dva tedna. Poleg tega je bilo osebje pogostokrat neprijazno in se niso potrudili, da bi govorili v kateremkoli drugem jeziku kot v slovenščini. Brez pomoči lokalnih Slovencev, ne vem, kako bi se mi uspelo sporazumeti z uradniki na upravni enoti.
Eduardo Hideo Saito de Almeida
Po vsem skupaj in po vseh izkušnjah s slovenskim veleposlaništvom in z upravno enoto se ne morem znebiti občutka, da je vizumski sistem skupaj z vizumskimi postopki zasnovan slabo in da ne upošteva okoliščine mednarodnih študentk in študentov. Čeprav naj bi postopek za pridobitev vizuma trajal od dva do tri mesece, sem od univerze prejel potrdilo o vpisu šele sredi avgusta in šele takrat sem lahko začel pripravljati potrebno dokumentacijo – kar je pomenilo, da sem bil v zaostanku že od začetka. Poleg tega je zahteva, da sem moral vlogo oddati in vizum pridobiti že na Japonskem, ne pa v Sloveniji, pomenila, da sem lahko letalsko vozovnico rezerviral šele tik pred odhodom, kar je občutno zvišalo ceno. In nenazadnje je manko komunikacije med veleposlaništvom in upravno enoto pripeljal do situacije, da sem moral zagotoviti dodatne dokumente potem ko sem že oddal vlogo in da sem moral večkrat iti na veleposlaništvo, kar je še povečalo stroške.
Čeprav sem celo leto varčeval za šolnino in za stroške pridobitve vizuma, ter naredil vse, da bi postopek pravilno tekel, je bilo na koncu vse skupaj eno veliko razočaranje. Škoda in žalostno je, da se zaradi manka organizacije tako sistemske kot med administrativnimi organi, ne upošteva okoliščin mednarodnih študentk in študentov. Kajti s tem se jim da občutek nezaželenosti in se jim odvzame motivacijo ter zanos še preden pridejo v Slovenijo.
Čeprav sem celo leto varčeval za šolnino in za stroške pridobitve vizuma, ter naredil vse, da bi postopek pravilno tekel, je bilo na koncu vse skupaj eno veliko razočaranje. Škoda in žalostno je, da se zaradi manka organizacije tako sistemske kot med administrativnimi organi, ne upošteva okoliščin mednarodnih študentk in študentov. Kajti s tem se jim da občutek nezaželenosti in se jim odvzame motivacijo ter zanos še preden pridejo v Slovenijo.
Eduardo Hideo Saito de Almeida
SPREGOVORIMO NAGLAS. DELITE SVOJO ZGODBO IN PRISPEVAJTE K SPREMEMBI.
Skupaj proti rasizmu in diskriminaciji.
PREBERI DRUGA PRIČEVANJA
Pričevanja so del projekta, ki je financiran s strani Evropske unije .”Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.“