Program bo posameznikom, osebam z izkušnjo rasizma in diskriminacije omogočil, da bodo slišani in videni skozi objavo njihovih pričevanj in skozi razstavo o Romih, ki živijo brez dostopa do pitne vode in spremno publikacijo.
Za različne ciljne skupine bomo vzpostavil izobraževalna gradiva, ki bodo omogočila prepoznati oblike rasizma in diskriminacije, kot so drugačenje (othering), mikroagresije, fetišiziranje in druge; in prepoznati rasizem tudi na institucionalni ravni: a) oblikovali bomo slover anti/rasizma b) nadgradili bomo spletni tečaj Rasizem na Akademiji Amnesty (za splošno javnost) c) oblikovali delavnico oziroma izobraževanje za učitelje/-ice d) delavnico za učence/-ke e) delavnico za starše učencev/-k in f) delavnico za člane_ice AIS in g) plakat in izobraževalne videe, ki bodo o konkretnih oblikah rasizma in diskriminacije osveščal celotno osnovno- in srednješolsko populacijo. Za študentsko populacijo bomo izvedli obštudijsko dejavnost (v okviru Univerze v Ljubljani) pod krovno temo rasizma in diskriminacije. Za mlade bomo izvedlji osveščevalno akcijo na šolah, za splošno javnost bomo pa na ekranih v avtobusih. Vsa izobraževalna in druga orodja bodo trajno na voljo šolam, delodajalcem ali drugim okoljem za spopadanje in preprečevanje rasizma in diskriminacije med zaposlenimi ali drugimi deležniki.
Projekt je financiran s strani Evropske unije .”Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.”
Informacije o projektu
Trajanje aktivnosti: 1. 1. 2026 do 31. 12. 2027
Višina podpore: 60.000,00 EUR
Opis rezultatov
Za osebe z izkušnjo diskriminacije in rasizma: z objavo vsaj 30ih pričevanj in vključitvijo Romov in Rominj v razstavo, programske aktivnosti ter kampanjo bomo opolnomočili posameznike z izkušnjo diskriminacije in rasizma, jih razbremenili občutka krivde in sramu, manjvrednosti in občutka travme, manjšali bomo občutek izoliranosti in krepili občutek solidarnosti. Pomembne institucije, kot so Varuh človekovih pravic in relevantna ministrstva bodo preko publikacij seznanjeni s pojavnostjo rasizma in diskriminacije, vsaj ena institucija bo izvedla izobraževanje za zaposlene kot prvi korak k sistemskmu izobraževanju. Mladi (OŠ in SŠ), učitelji_ce in starši bodo seznanjeni z osnovnimi koncepti in oblikami rasizma, kot so nezavedne pristranosti, mikroagresije, drugačenje, fetišiziranje, ter z zgodovinskim in družbenim okvirom, na katerem temeljijo te ideologije in prakse izključevanja in izkoriščanja. Osveščevalna akcija bo zajela celotno osnovno- in srednješolsko populacijo. Študenti in študentke (vsaj 30) Akademije Amnesty bodo tekom enosemestrskega izbirnega predmeta obštudijske dejavnosti spoznali številne vidike rasizma od teoretskega do sodobne pojavnosti, tudi skozi osebne izkušnje gostov in gostij. Javnost oziroma posamezniki izven formalnega izobraževanja se bodo o rasizmu in diskriminaciji izobraževali preko spletnega tečaja, izobraževanji za člane_ice AIS in splošno javnost (skupno se obojega udeleži/opravi tečaj vsaj 150 udeležencev_k). Namenjena jim bo tudi osveščevalna akcija na avtobusnih oglasnih prostorih (ekranih), razstava in objavljena pričevanja, vse troje bo dosegloveč tisoč posameznikov. Med objavljenimi gradivi bodo Slovar rasizma, pričevanja, razstava o življenju romske skupnosti s spremljevalno publikacijo, predlogi za delavnice (s ppt predstavitvami, videi,…) za mlade, za učiteljski kader, za starše, spletni tečaj, plakati, izobraževalni videi.
Dolgoročni cilj programa je zmožnost(še posebej mladih)prepoznati in poimenovati oblike rasizma in diskriminacije ter na ta način zavračati ta ravnanja in s tem preprečiti njihovo normalizacijo.
V AIS zaznavamo različne oblike rasizma in diskriminacije, ki imajo za osebe izjemno hude posledice. Pa vendar je rasizem kot koncept, ki se ga uporablja za rasno označene osebe, v modernem pojmovanju tudi za osebe označene po kulturi, imenu in drugih esencializiranih razlikah, slovenski prostor skorajda zaobšel. Oblike rasizma tako ostajajo neprepoznane in nenaslovljene, tudi po obdobju, ko je svet sicer preplavil odziv na uboj Georga Floyda in sprožil institucionalne, notranje in zunanje preiskave pojavnosti rasizma.
To pripisujemo po eni strani premajhni kritični masi rasno označenih oseb v slovenskem prostoru, ki bi bile politično organizirane in imele priložnosti same predstaviti izkušnje rasizma (rasno označeni begunci in migranti), in po drugi strani nevidnosti drugih skupin, ki so v boju za specifične pravice (izbrisani: za stalno prebivališče, Romi: za dostop do vode in osnovno infrastrukturo, druge in tretje generacije migrantov: za delavske pravice, prizadevanja za integracijo) vprašanja rasizma in diskriminacije pustile ob strani, saj so zahtevala širše zmožnosti, ki jih posamezne skupine vsaka zase niso zmogle v zadostni meri zagotoviti.
Tretji razlog je v tem, da po našem mnenju manjka znanja, da bi skupine same diskriminacijo ter pojavnost in škodljivost vseh oblik rasizma in diskriminacije prepoznavale, in jo namesto tega pripisujejo kulturnim vzorcem, ki jih prepoznavajo kot nevtralne in ne kot zavržne, problematične in nedopustne (mikroagresije, šale o pripadnikih drugih narodnosti, nasilje, ki se ga ne povezuje z diskriminacijo, in podobno). Namesto zavračanja in preprečevanja se oblike rasizma in diskriminacije pogosto minimalizira, relativizira in se jih s tem celo normalizira, ne glede na hude posledice, ki jih vsako od teh ravnanj ima.
Pri našem dosedanjem delu za zagotavljanje pravic izbrisanih in Romov spoznavamo, da ga ne moremo učinkovito naslavljati, brez da naslavljamo strukturne rasizme, ki so temeljni vzrok položaja izbrisanih in Romov v Sloveniji. Po drugi strani nas pričevanja o izkušnjah rasizma, na primer otrok v OŠ izobraževanju, zaradi katerih morajo celo menjati šolo, opominjajo, da je pojavnost rasizma neraziskana in da brez strukturnih ukrepov obravnavanja ni moč najti mehanizmov prepoznavanja in poročanja ali izobraževalnih aktivnosti, ki bi omogočale, da posamezniki različne oblike rasizma in diskriminacije prepoznajo in se z njimi spopadejo na ravni vedenja in institucionalne pojavnosti.
Skozi ključne aktivnosti programa želimo doseči pomembne spremembe
Rasno označene osebe bodo v okolju z ničelno toleranco do rasizma, posamične izkušnje bodo prepoznane in se bo glede njih ukrepalo z izobraževalnimi in drugimi aktivnostmi, da bo se zagotovila dobrobit oseb in skupnosti ter s tem preprečevalo pojavnost rasizma in diskriminacije v prihodnje.
Številni primeri rasizma in diskriminacije bodo imeli vidnost in bodo povezani z institucionaliziranimi oblikami teh pojavnosti, saj bodo le tako lahko uvideni kot sistemski in neobravnavan pojav; prav tako bomo ponudili orodja za osveščanje, prepoznavo in preprečevanje ravnanj, ki predstavljajo rasizem. Zagotovili bomo krepitev solidarnosti, spoštovanja vseh in širšega družbenega razumevanja različnih položajev oseb ter razlogov za njihov položaj. Posledica bodo dolgoročne in trajne spremembe praks, ki bodo podprte z izobraževalnimi gradivi in drugimi orodji, ki bodo posameznikom in institucijam trajno na voljo. Smernice za obravnavo rasizma in diskriminacije v šolah bodo primer za oblikovanje podobnih politik v vsaki konkretni šoli in drugih institucijah.
Program bo pomenil transformativno izboljšanje, nadgradnjo glede na dosedanje posamično obravnavanje skupin: izpostavljanje presečne dimenzije rasizma in diskriminacijeskozi vidnost in izobraževanje je nujno tako zaradi obravnavanja temeljnega vzroka kršitev pravic posamičnih skupin kot tudi za zapolnitev vrzeli v zmožnostih prepoznavanja pojavnosti rasizma in diskriminacije. Oboje je ključno za preprečevanja teh pojavov.
Program bo vzpostavil številna preizkušena orodja: spletni tečaj, delavnice, razstavo, anketo, objave pričevanj; inovativnost pa je v vsebini obravnave nezavednih pristranosti in oblik rasizma in diskriminacije ter v tem, da bomo ta izobraževanja in osveščevalne akcije ponudili sistemsko celotni generaciji mladih v Sloveniji, hkrati pa tudi kot kampanjsko orodje za dosego pravic za konkretne skupine.
Mreženje in sodelovanje znotraj in izven sektorja: skozi program bomo zgradili strokovno ekipo s posamezniki_cami, saj individualno delo ne omogoča dometa in učinka, ki je potreben za dosego dolgoročnega cilja. Sodelovali in krepili bomo trajno sodelovanje z vsemi osnovnimi in srednjimi šolami ter drugimi institucijami, ki jih bomo skozi program opredelili (med možnimi so Skupnost socialnih zavodov, zaposlovalci migrantskih delavcev_k, mladinski centri…), drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju vladavine prava in človekovih pravic, kot tudi z uradnimi institucijami, ki bdijo nad spoštovanjem človekovih pravic in demokratičnih načel.
O pričevanjih
Prispevanje in objava osebnih pričevanj bo dalo vidnost osebam, ki so v svoji izkušnji velikokrat neslišane in spregledane. S tem se bo njihov položaj lahko psihološko okrepil (bodo opolnomočene), saj se bodo njihove posamične izkušnje detabuizirale, zmanjšani bodo občutki sramu ter lastne krivde, kar je posledica izkušnje rasizma ali diskriminacije, osebe bodo svoj položaj videle v širšem kontekstu državnega, družbenega pa tudi evropskega prostora.
Za ostale ciljne skupine bodo osebna pričevanja dokaz in utemeljitev potrebe po aktivnostih za prepoznavanje in preprečevanja rasizma in diskriminacije.
Razkritje kršitev in krivic bo predstavljeno kot močno orodje za očrnitev in izkoreninjanje diskriminatornih in rasističnih idej ter praks.
Objava osebnih pričevanj bo način opolnomočenja ljudi, ki so v svoji izkušnji velikokrat neslišani in spregledani, hkrati pa bo splet izkušenj iz različnih regij, starostnih skupin in okolij (šolskih in delovnih) dal vidnost tako sistemski prisotnosti rasizma in diskriminacije kot tudi nenaslavljanju te pojavnosti. Ta vidnost je nujna utemeljitev potrebe po izobraževalnih vsebinah v šolskih in delovnih okoljih, ki jih bomo oblikovali tekom programa.
Z osebnimi pričevanji bomo hkrati širili zavest o prisotnosti kršitev človekovih pravic in krepili občutljivost za prepoznavanje diskriminatornih ter rasističnih ravnanj.