Ibrahim Nouhoum

Med korono sem bil varnostnik v nakupovalnem centru in pri obiskovalcih sem preverjal pogoj CPT. En fant se je zgražal, kakšna država smo postali, da sedaj črnci nas pregledujejo. Brez da bi pokazal potrdilo, ga seveda nisem spustil v stavbo, lepo sem mu rekel, da ima dve možnosti: da pokaže potrdilo ali da zapusti stavbo. Raje se je orbil in odšel. Kasneje se je pritoževal tudi mojemu prijatelju. Ta mu je povedal, kdo sem in da sem njegov prijatelj in da sem dober človek, da sva dobra prijatelja.

Najhuje je bilo, ko so naciji napadli prijatelja in smo se v pretepu znašli še ostali, ki nas je po domofonu med pretepom poklical na pomoč. Do takrat si nismo predstavljali, da te lahko nekdo kar napade, na pragu lastnega doma. Veliko nam je pomenilo, da so se takrat oglasile skupine, ki so želele podpreti Afričane, tudi predsednik države se je oglasil, in Amnesty. Sodnega epiloga pa nikoli ni bilo. Ljudje morajo vedeti, da to boli. Še posebej boli otroka, če čuti, da ni sprejet. To boli.

Ibrahim Nouhoum

© Osebni arhiv

Pričevanja so del projekta, ki je financiran s strani Evropske unije .”Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.“