Ko odraščaš v Sloveniji in imaš drugačno, temnejšo barvo kože, kot večina ljudi okrog tebe, na to drugačnost nikoli ne moreš pozabiti. Vedno te bo nekdo nekje spomnil, da si drugačen_na, da ne pripadaš ali da je tvoje pripadanje pogojno.
Rasizem niso le odkrite žaljivke, sovražni govor ali fizično nasilje. Pogosto se pojavi kot šala, imitacija ali celo kot domnevni kompliment – stereotipi, drugačenje, mikroagresije (“Kako dobro govoriš slovensko!”), fetišiziranje, (“Kako lepa medena polt!”), tudi pretiravanje, ki izhaja iz nevednosti (“njen oče je afriški kralj”).
Suzana Dewa
Kar vsakršna rasna označbe stori zelo učinkovito, je, da v človeku vzbudi občutek sramu. Sram nas je, da smo drugačni. Sram nas je, da so drugi to opazili in izpostavili. Sram nas je, ker ne vemo, ali nas imajo zaradi te drugačnosti za manjvredne, vendar sumimo, da je temu tako.
Ker nas je sram, poskušamo zmanjšati pomen takšnih opazk. In si rečemo, da ni nič takega, da nas zmerjajo s ‘cigani’, saj se to dogaja vsem, a ne? In da je seveda bolj kul biti parkelj za Miklavža kot pa angelček, saj to nima veze s tem, da sem temnejše polti.
Suzana Dewa
In ko rečemo, da nas rasno označevanje ali opazke ne motijo, to pogosto storimo, ker želimo stvari olajšati za osebe večinskega prebivalstva, še posebej, če verjamemo ali upamo, da le-te resnično niso imele namena povzročiti škode, ker nam je nerodno, ko se nam nekdo začne opravičevati, da “saj ni bilo mišljeno tako.”
Nekje vmes med zmerjanjem, da sem ‘črnka’ ali ‘ciganka’, in dvomljivim ‘občudovanjem’, “o, ko bi lahko tudi jaz tako lepo potemnel_a”, sem bila deležna tudi spodaj navedenih opazk, od navidez dobronamernih do povsem neprimernih:
Ti ne moreš nositi obročastih uhanov, bojo mislili, da si ciganka
sošolka v osnovni šoli
Tvoja mami je bila res pogumna, da se je poročila z Indonezijcem.
profesorica na gimnaziji
Pripravljamo diplomski žur, a znaš trebušni ples?
sošolec, absolvent na Pravni fakulteti
spregovorimo naglas. DELITE SVOJO ZGODBO IN PRISPEVAJTE K SPREMEMBI.
Skupaj proti rasizmu in diskriminaciji.
PREBERI DRUGA PRIČEVANJA
Pričevanja so del projekta, ki je financiran s strani Evropske unije .”Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.“