Rasizem izhaja iz čutil
Rasizem izhaja iz čutil, ki so del živčnega sistema. Čutilo vida je na primer tisto, ki zazna barvo kože, čutilo vonja prepozna tako prijeten kot neprijeten vonj. Spet čutilo sluha zazna besede, ki vplivajo na nas bodisi pozitivno bodisi negativno. Naštel sem le tri od čutil in vsako na svoj način ustvari v nas pozitivno ali negativno sliko o sočloveku.
V Slovenijo sem se z družino preselil kot otrok, bila je zima leta 1981. Sem temnejše polti, rojen leta 1976 na Šrilanki, po očetu pripadam sinhalski, po mami pa srbski narodni skupnosti. Oče je bil prva generacija neuvrščenih študentov, ki so prišli študirat v takratno SFRJ. Med študijem sredi šestdesetih let je v Beogradu spoznal mojo mamo in postala sta par. Po pripovedovanju mame ga je babica široko sprejela. Medtem pa je veliko drugih družinskih članov, brez da so očeta sploh videli oziroma spoznali, začelo širiti sovražni govor, ki je temeljili le na domišljiji in se je nanašal na njegovo barvo kože, vonj in še kaj. Vsa čutila, ki sem jih prej naštel, so tako izražala le negativno sliko brez kakršnekoli teže.
V Mariboru sem leta 1981 začel obiskovati vrtec in spomnim se, da sem kar naenkrat znal govoriti slovensko, ampak v samo družbo me je sprejelo le nekaj otrok. V času odraščanja so me ničkolikokrat zmerjali s »ciganom« in mi govorili, da smrdim. Osnovno šolo sem prav tako obiskoval v Mariboru in skozi leta se je zbadanje s strani otrok zmanjšalo, saj sem se utrdil in na žalitve nisem več reagiral. V višjih razredih sem bil deležen sistemskega rasizma s strani učiteljev takrat še tovarišev, saj sem osnovno šolo končal v Jugoslaviji.
V času pred plebiscitom in kasneje, ko so napetosti v državi rastle, sem se med sovrstniki spet počutil nelagodno. Namreč tekoče govorim srbski jezik in sem z vrstniki srbskega, hrvaškega in bosanskega rodu včasih govorili v maternem jeziku. Zelo hitro sem bil spet izpostavljen rasizmu, češ »v Sloveniji govorimo samo slovensko«, »spizdi na jug«, itd. Čutilo sluha je bilo spet preobremenjeno z negativnostjo in lastna samopodoba se je spet krhala.
Dejan
V času srednje šole in študija sem bil velikokrat podvržen nekakšnemu sistemskemu rasizmu s strani profesorjev in neenakost se je čutila povsod, denimo v nenehnem preverjanju osebnih dokumentov na javnih mestih in v javnem prevozu. V trgovinah so me spremljali varnostniki, v javnem prevozu pa sem čutil, da so mi očitno kršene človekovih pravic, saj sem nemalokrat bil edini izpostavljen kljub večjem številu ostalih, lahko bi hudomušno rekel klenih Slovencev.
Leta 2001, natančneje 11. septembra, sem bil sredi pisanja diplomske naloge. ZDA je streslo in niti v sanjal nisem pričakoval, da bom že čez nekaj trenutkov, tisoče kilometrov stran od dogajanja, spet deležen vseh mogočih žaljivk.
Leta 2001, natančneje 11. septembra, sem bil sredi pisanja diplomske naloge. ZDA je streslo in niti v sanjal nisem pričakoval, da bom že čez nekaj trenutkov, tisoče kilometrov stran od dogajanja, spet deležen vseh mogočih žaljivk. Znanci so me začeli obsipavati z do tedaj neznanimi žaljivkami kot so »Terorist«, »Al-kaida«, »Osama« ter »Kje skrivaš bombe?«. Preostalo mi je samo, da pritisnem na gumb »ignore«.
Dejan
Pred diplomo sem namreč opravil šest mesečno prakso na tovorni ladji Splošne plovbe, preplul sem oceane in bil sem psihično kakor tudi fizično močan.
Rad bi še dodal, da v Sloveniji živim že 45 let in zgodi se, da pozabim na svojo temno polt, saj živim med večinsko belopoltimi prebivalci. Predlagam, da tudi vi kdaj pozabite, saj je rasa le velik socialni konstrukt.
Dejan
SPREGOVORIMO NAGLAS. DELITE SVOJO ZGODBO IN PRISPEVAJTE K SPREMEMBI.
Skupaj proti rasizmu in diskriminaciji.
PREBERI DRUGA PRIČEVANJA
Pričevanja so del projekta, ki je financiran s strani Evropske unije .”Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.“