Prosim, ostanimo v stiku. Premagal bom vse ovire in nikoli ne bom odnehal.
Po sedmih mesecih poskusov, da bi Mahmouda iz Jenina, kot mladega prostovoljca Evropske solidarnostne enote pripeljale v Maribor, smo v Pekarni Magdalenske mreže sredi februarja dobile dokončno zavrnitev. Po mesecih pridobivanja vseh dovoljenj pri slovenskih organih in palestinskem predstavništvu na Dunaju ter vztrajanju slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva, da mora Mahmoud izključno in nujno oddati prstne odtise le pri njih v Tel Avivu. Tudi po tem, ko se je iz Jenina na Zahodnem bregu odpravil na nevarno pot in tudi po tem, ko je izraelski COGAT (The Coordination of Government Activities in the Territories ) zavrnil njegov vstop v Izrael.
Zavrnitev je uradno prišla s strani UE Maribor. Mahmoudu so nazadnje (po neodzivnosti MZEZ in slovenskega veleposlaništva) na UE Maribor uredili kartico za začasno prebivanje in jo poslali na slovensko veleposlaništvo v Tel Avivu s pripisom, da lahko uredi prstne odtise v Sloveniji glede na dejstvo, da jih ne more oddati ne v Palestini (v predstavniški pisarni Slovenije v Ramali), ne v Izraelu in ne v Egiptu. Slovensko veleposlaništvo bi moralo kartico dostaviti do predstavniške pisarne v Ramali, a tega ni naredilo. Ko smo jim pisali z vprašanjem, kaj se s kartico dogaja, so rekli, da čakajo na odločitev MZEZ. Ne od veleposlaništva, ne od MZEZ nikoli nismo prejeli odgovora (poslali smo jim več mailov in jih večkrat klicali), kaj se s kartico dogaja, kje se zatika, kdaj bo Mahmoud vendar lahko prišel. Pooblaščena ministrica s slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu nam je na koncu odgovorila naj pišemo konzularnemu oddelku na MZEZ. Smo jim pisale, a se niso odzvali. V vmesnem času smo tudi govorile z enim izmed prejšnjih veleposlanikov v Izraelu, ki je rekel, da bi Slovenija za oddajo prstnih odtisov lahko pooblastila katerokoli drugo predstavniško pisarno na Zahodnem bregu (ali švicarsko, ki za Slovenijo že ureja schengenske vize, ali katerokoli drugo EU pisarno) in da je to stvar enega dopisa. To so potrdili tudi zaposleni na drugih slovenskih veleposlaništvih v tujini. Pisali smo še MNZ , ki se je odzvalo, a je odgovornost preložilo na UE. Mahmoudu smo tako po sedmih mesecih pričakovanj, ugibanj, zavračanj … morali dokončno sporočiti, da smo se tokrat znašli pred zidom, ki ga (zaenkrat) ne moremo preplezati. Medtem so izraelska vojska in nezakoniti izraelski naseljenci že neštetič napadli Jenin in so Mahmoud, njegovi bratje in njegova mama že neštetič utrpeli modrice od udarcev, ki so jim jih zadali vojaki in naseljenci.
Po zadnjih 29 mesecih genocida, ki ga Izrael izvaja nad palestinskim ljudstvom v Gazi, se torej dokončno razgalja odnos Slovenije do Palestine v vsem svojem licemerstvu. Ne samo, da Slovenija ni sprejela skoraj nobenih konkretnih ukrepov, s katerimi bi sankcionirala Izrael in upoštevala svetovalna mnenja Meddržavnega sodišča, temveč tudi simbolne ukrepe, ki jih je sprejela, ne izvaja. Raje še naprej klečeplazi pred Izraelom, ZDA, Nemčijo in večino držav EU. Naj spomnimo, da se Slovenija ni niti pridružila tožbi Južne Afrike zoper Izrael pred Meddržavnim sodiščem (rok je bil 12. 3. 2026). Še več, prišli smo tako daleč, da celo, ko bi lahko omogočili palestinskim študentom_kam in drugim mladim, da za nekaj mesecev pridejo v Slovenijo bodisi študirati, bodisi se udejstvovati programov Erasmus+, slovenska vlada njihov prihod na vse možne načine zavira.
Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže
To se kaže tako v tem, da trmasto vztrajajo pri absurdnih zahtevah, ki so neuresničljive in ki bi se jih skladno z zakonodajo lahko obšlo (npr. vztrajanje, da morajo Palestinci iz Zahodnega brega prstne odtise za odhod v Slovenijo oddati na slovenskem veleposlaništvu v Tel Avivu, čeprav je vsem jasno, da jim Izraelci ne bodo dovolili vstopa, da nato slovenski diplomati pošiljajo ljudi za odvzem prstnih odtisov na veleposlaništvo v Kairu, čeprav Egipt prepoveduje vstop v državo palestinskim moškim med 18. in 40. letom, da medtem ko si slovenski diplomati lahko zbirajo na katerem veleposlaništvu, ki se jim zdi dovolj prestižno, bi želeli delati, MZEZ in premier ne določita niti enega diplomata, ki bi nadomestil lani preminulega diplomata na slovenskem predstavništvu v Ramali). Ne raje, kot da bi v državo, za katero se Vlada RS hvali, da jo je lani priznala, nujno poslali diplomata, ki bi reševal stiske Palestincev in zagovarjal suvereno in moralno pokončno pozicijo naše države v odnosu do Izraela, ZDA in Nemčije, naši vrli konzuli in veleposlaniki Palestinke in Palestince spravljajo v grozljivo nevarnost potovanja po nezakonito okupiranem Zahodnem bregu, samo da jim izraelski organi nato zavrnejo vstop. Še enkrat ponovimo-Vlada RS je priznala Palestino, a sprašuje krvnike palestinskega ljudstva, če le-ti lahko zapustijo državo …
In ne, ne gre za zapletene birokratske postopke, gre za nekaj hujšega, gre za inherentni rasizem, sistemski in individualni, ki ga do Palestincev (in širše do Arabcev in muslimanov) aktivno kažejo zaposleni na MZEZ (sem vključujemo tudi veleposlaništva) in v Vladi RS. To delajo tako z zanemarjanjem svojih nalog in odgovornosti, kakor tudi z neverjetnimi predsodki, ki jih brez sramu javno izražajo. Od zaposlenih na veleposlaništvu in na MZEZ smo v telefonskih pogovorih med drugim lahko slišali izjave kot so:” Palestinci so navajeni težkega življenja”, ” če pridejo v Slovenijo, bodo tukaj ostali”, “da imajo pač smolo”, » a varnost naših diplomatov pa vas nič ne skrbi«…
Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže
Mahmoud nam je nazadnje sporočil sledeče:« Vem, da se zavedate situacije tukaj, zato imam Pekarno in njeno načelnost in etično držo rad. Prosim, ostanimo v stiku. Premagal bom vse ovire in nikoli ne bom odnehal. Sumud!«
spregovorimo naglas. DELITE SVOJO ZGODBO IN PRISPEVAJTE K SPREMEMBI.
Skupaj proti rasizmu in diskriminaciji.
PREBERI DRUGA PRIČEVANJA
Pričevanja so del projekta, ki je financiran s strani Evropske unije .”Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.“