Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je napovedal celovito reformo, s katero bodo »prenovili cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema«. Aktualno politično dogajanje in napovedani posegi v šolski sistem krepijo potrebo po jasnih zagotovilih, da bodo spremembe pripravljene strokovno, transparentno in ob ustreznem sodelovanju strokovne javnosti.
Podpisani učitelji, profesorji, strokovni delavci, drugi predstavniki strokovne javnosti in zainteresirani državljani nasprotujemo načinu priprave napovedanih sprememb ter posegom brez ustrezne strokovne utemeljitve in širše javne razprave. Zahtevamo transparenten in vključujoč reformni proces ter spoštovanje strokovne avtonomije učiteljev.
Ministra pozivamo:
1. Da pojasni svoje stališče do strokovne avtonomije zaposlenih v javnem šolstvu.
2. Da do zaključka širše strokovne razprave ne sprejema odločitev o temeljnih spremembah šolskega sistema.
3. Da zagotovi možnost resničnega vpliva stroke na vsebino predlogov.
4. Da pojasni finančne posledice napovedane reforme.
5. Da opredeli strokovna merila za presojo učnih načrtov in učnih gradiv ter pojem »ideološke nevtralnosti«.
Preberite celoten poziv:
1. Ministra pozivamo, da do zaključka širše strokovne razprave ne sprejema odločitev o temeljnih spremembah šolskega sistema.
Minister je 30. septembra 2026 s sklepom ustanovil Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja ter imenoval 26 članov.
Zahtevamo pojasnilo o razmerju med tem svetom, ki ga ministrstvo opredeljuje kot posvetovalno in strokovno telo ministra, in Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, ki ima zakonsko določene pristojnosti. Pojasniti je treba tudi, kako bo zagotovljeno spoštovanje pristojnosti zakonsko določenih strokovnih svetov ter na podlagi katerih strokovnih kompetenc so bili izbrani člani novoustanovljenega sveta.
Ker reforma neposredno zadeva vse, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja, zahtevamo, da so v Strokovnem svetu za reformo vzgoje in izobraževanja ustrezno zastopane ključne strokovne in raziskovalne institucije, med njimi npr. Pedagoški inštitut, Zavod RS za šolstvo, Republiški izpitni center ter pedagoške in druge fakultete, ki izobražujejo strokovne delavce na tem področju.
V pripravo tako obsežne reforme morajo biti ustrezno vključeni tudi učitelji kot neposredni izvajalci vzgojno-izobraževalnega procesa ter reprezentativni sindikati, zlasti SVIZ.Reforma mora temeljiti na preverljivih podatkih, znanstvenih spoznanjih in izkušnjah iz prakse, njena priprava pa mora potekati v široki in pregledni strokovni razpravi. Pripravljalno delo naj se nadaljuje ob sprotnem vključevanju strokovne javnosti, dokončne odločitve o temeljnih spremembah učnih načrtov, organizacije šolstva, položaja učiteljev in drugih ključnih elementov sistema pa naj se sprejemajo šele po zaključku širše strokovne razprave.
2. Ministra pozivamo, da zagotovi možnost resničnega vpliva stroke na vsebino predlogov.
Minister je 2. oktobra 2026 objavil Javni poziv k sodelovanju pri pripravi celovite reforme vzgoje in izobraževanja, s katerim vabi »učitelje, ravnatelje in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, starše, učence in dijake, pa tudi strokovnjake ter druge predstavnike strokovne in zainteresirane javnosti« k podajanju predlogov. Menimo, da je javni poziv k sodelovanju pozitiven korak, vendar spletna anketa s petimi vsebinskimi vprašanji lahko pomeni le del širše razprave, nikakor pa ne njenega nadomestila.
V načrtu dela Strokovnega sveta je zapisano, da bo njegovo delo »tesno povezano tudi s strokovnimi posveti, na katerih bodo posamezna področja reforme obravnavana skupaj s strokovnjaki in predstavniki prakse«. Minister je ob tem poudaril: »Reforme šolskega sistema ne želimo pripravljati za zaprtimi vrati. Pri njenem oblikovanju želimo povezati različne strokovne poglede, predvsem pa slišati ravnatelje, učitelje in druge, ki vsak dan delajo v šolskem prostoru. Pomembni so tudi pogledi lokalnih skupnosti in delodajalcev.«
Ministrstvo je 8. oktobra 2026 objavilo poročilo o prvem posvetu Znanje v središču šole, zato pozdravljamo začetek strokovnih posvetov. Vendar samo sodelovanje strokovnjakov še ne zagotavlja njihovega dejanskega vpliva na pripravo reforme. Pričakujemo, da bo sodelovanje strokovne javnosti vsebinsko, ne zgolj formalno. Zahtevamo transparentno predstavitev ugotovitev javnega poziva in strokovnih posvetov ter pojasnilo, kako bodo zbrana mnenja in predlogi upoštevani pri oblikovanju reforme. Da bo strokovna javnost lahko resnično vplivala na pripravo sprememb, zahtevamo tudi javno objavo strokovnih analiz, raziskav, podatkov in drugih podlag za predlagane spremembe ter javno dostopne povzetke strokovnih razprav in priporočil, ob upoštevanju zakonskih omejitev glede njihovega razkrivanja. Javnost mora imeti možnost preveriti, na podlagi katerih dokazov in argumentov se predlaga posamezna sprememba.
3. Ministra pozivamo, da pojasni finančne posledice napovedane reforme.
Učni načrti so bili pravkar prenovljeni in se že uvajajo, poteka tudi priprava novih učnih gradiv. Pričakujemo pojasnilo o predvidenih stroških napovedane reforme ter o tem, kako bodo upoštevani že vloženo delo in doseženi rezultati ter kako bo zagotovljena smotrna poraba javnih sredstev. Pojasniti je treba tudi, kako bo preprečeno morebitno podvajanje dela in stroškov zaradi novih sprememb, še preden bodo te strokovno in sistemsko usklajene.
4. Ministra pozivamo, da opredeli strokovna merila za presojo učnih načrtov in učnih gradiv ter pojem »ideološke nevtralnosti«.
Minister je 1. junija 2026 ob predstavitvi kandidature za ministra pred pristojnim odborom Državnega zbora poudaril »načelo ideološko nevtralnega izobraževanja« in napovedal pregled učnih načrtov, učnih gradiv in strokovnih smernic. Zahtevamo jasno opredelitev pojma »ideološka nevtralnost« ter jasna in strokovno utemeljena merila za presojo učnih načrtov in učnih gradiv. Presoja ne sme temeljiti na politični opredelitvi tega, kaj je »ideološko« in kaj ne. Ohlapno opredeljen pojem »ideološke nevtralnosti« lahko namreč postane sredstvo političnega vplivanja na vsebino izobraževanja – tudi zahteva po »nevtralnosti« sama po sebi ni nujno ideološko nevtralna.
5. Ministra pozivamo, da pojasni svoje stališče do strokovne avtonomije zaposlenih v javnem šolstvu.
Za koordinacijo dela Strokovnega sveta bo do zaključka reforme skrbela državna sekretarka na MIZM Mojca Škrinjar. Ko je SVIZ 28. julija 2025 svojim članom poslal povezavo do peticije Inštituta 8. marec, ki je pozivala EU k prekinitvi trgovinskega sporazuma z Izraelom, je Mojca Škrinjar na družbenem omrežju X zapisala: »Zahtevali bomo informacijo javnega značaja, kateri učitelji v kateri ‘javni’ šoli so podpisali peticijo SVIZ in 8. marca, da EU prekine trgovinski sporazum z Izraelom!« N1 in 24ur sta 7. oktobra 2026 poročala o tej izjavi. Ministrstvo je pojasnilo, da je stališče izrazila pred nastopom funkcije, in dodalo: »Sama takšnega seznama ni zbirala oziroma pripravljala, prav tako tega ne namerava početi v prihodnje.«
Kljub temu izjava odpira vprašanje političnih pritiskov na zaposlene v javnem šolstvu. Zato zahtevamo, da se minister javno opredeli do navedene izjave svoje državne sekretarke in pojasni, kako bo zagotovil spoštovanje strokovne avtonomije ter zaščito zaposlenih v javnem šolstvu pred političnimi pritiski.
Pričakujemo konkretne vsebinske odgovore na vse točke tega poziva in pojasnila tudi o drugih napovedanih posegih v obstoječi sistem, ki odpirajo resna strokovna vprašanja, med drugim o spremembah ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) in mature, o prehodu na osemletno osnovno šolo ter o zmanjšanju števila predstavnikov zaposlenih v svetih javnih šol.
Spremembe šolskega sistema oziroma celotnega sistema vzgoje in izobraževanja so izjemnega družbenega pomena, saj dolgoročno vplivajo na generacije učencev, učiteljski poklic, kakovost javnega izobraževanja ter kakovost življenja v državi. Prav zato morajo temeljiti na preverljivih podatkih, znanstvenih spoznanjih, izkušnjah iz vzgojno-izobraževalne prakse in široki strokovni razpravi. Krepiti morajo strokovno avtonomijo učiteljev, njihovo odgovornost in profesionalni položaj ter zagotavljati, da strokovno delo ni podvrženo političnim ali drugim nestrokovnim pritiskom.
Poudarjamo, da ne nasprotujemo spremembam. Slovenski šolski sistem nedvomno potrebuje razpravo o svojem nadaljnjem razvoju. Zahtevamo pa odgovoren in strokovno utemeljen način njihove priprave.
Prihodnosti šole ne sme oblikovati politika brez strokovne javnosti. Šola ni last nobene oblasti. Je prostor, za katerega smo odgovorni vsi, ki (se) v njem učimo in verjamemo, da je znanje vredno varovati.
Opombi
Navedba strokovnega naziva in ustanove oziroma organizacije je informativna. Podpisniki izražajo osebno podporo pozivu in ne zastopajo ustanov oziroma organizacij, v katerih so zaposleni ali s katerimi sodelujejo.
Osebni podatki podpisnikov se obdelujejo izključno za namene evidentiranja in izkazovanja podpore temu pozivu. Javno se objavijo samo podatki, za katerih objavo je podpisnik ustrezno seznanjen in je zanjo podal privolitev. Podrobnejše informacije o upravljavcu, namenih in pravni podlagi obdelave, roku hrambe ter pravicah podpisnikov so na voljo v [obvestilu o varstvu osebnih podatkov].
POBUDNICE IN PRVOPODPISNICE (po abecednem redu)
- mag. Barbara Bedenik, učiteljica sociologije, II. gimnazija Maribor
- Janina Curk, učiteljica psihologije, II. gimnazija Maribor
- mag. Tanja Fajmut, učiteljica angleščine in nemščine, II. gimnazija Maribor
- Mateja Fošnarič, učiteljica matematike, II. gimnazija Maribor
- Vesna Hojnik, učiteljica biologije, II. gimnazija Maribor
- Dora Lenart, učiteljica filozofije, II. gimnazija Maribor
DRUGI PODPISNIKI PRED JAVNO OBJAVO POZIVA (po abecednem redu)
1. Urška Aram, psihologinja, asistentka, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
2. Mateja Bečan, učiteljica geografije in zgodovine, II. gimnazija Maribor
3. Renata Bezjak, učiteljica nemščine in sociologije, Gimnazija Ormož
4. Tatjana Brank, učiteljica sociologije, Gimnazija Šentvid
5. Natalija Bukvič, učiteljica angleščine, OŠ Juršinci
6. Renata Capuder Mermal, učiteljica kemije, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
7. Melani Centrih, upokojena ravnateljica Gimnazije Ptuj
8. Jure Cvahte, učitelj matematike in fizike, OŠ Gustava Šiliha Laporje
9. prof. dr. Uršula Čebron Lipovec, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
10. mag. Jožica Frigelj, učiteljica razrednega pouka v pokoju
11. Jan Gamberger, učitelj dodatne strokovne pomoči, OŠ Jurija Vege Moravče
12. Maša Gril, specialna pedagoginja, OŠ Šenčur
13. Loreta Hebar, učiteljica matematike, OŠ Jarenina
14. doc. PhD. Republika Avstrija Kirsten Hempkin, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
15. Ines Jarh, učiteljica angleščine in nemščine, III. gimnazija Maribor
16. Vinko Jenko, inšpektor za šolstvo in ravnatelj v pokoju
17. doc. dr. Katja Jeznik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
18. Ana Kaluža, učiteljica slovenščine, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana
19. Zdenka Keuc, učiteljica kemije in ravnateljica, OŠ Kungota
20. dr. Friderik Klampfer, profesor filozofije, Prva Gimnazija Maribor
21. Andreja Klarič, upokojena učiteljica matematike
22. dr. Florian Klauser, Institut Jožef Stefan
23. Anja Kogler, učiteljica angleščine in sociologije, III. gimnazija Maribor
24. Doc. dr. Živa Kos, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
25. red. prof. dr. Katja Košir, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
26. doc. dr. Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
27. Boris Krabonja, učitelj zgodovine in geografije, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor
28. Zvonko Kramaršek, učitelj fizike, OŠ Braslovče
29. Sabina Lenart, knjižničarka in učiteljica nemščine, OŠ Juršinci
30. red. prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
31. Tina Lešnik, MYP koordinatorica in učiteljica angleščine s književnostjo na mednarodnem oddelku, OŠ Leona Štuklja Maribor
32. Lidija Ljubec, upokojena učiteljica slovenščine in angleščine
33. mag. Ivan Lorenčič, nekdanji ravnatelj II. gimnazije Maribor in nekdanji direktor Zavoda RS za šolstvo
34. red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, zasl. prof. Univerze v Ljubljani
35. prof. dr. Jasna Mažgon, profesorica za pedagoško metodologijo, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
36. mag. Mojca Mihelič, dolgoletna ravnateljica in do junija 2026 predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije
37. prof. dr. Borut Mikulec, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
38. prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
39. red. prof. dr. Bojan Musil, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
40. Nina Ostan, učiteljica likovne umetnosti in umetnostne zgodovine, Gimnazija Poljane
41. Vida Otič, učiteljica filozofije, Gimnazija Ptuj
42. Alenka Peklenik Klančnik, učiteljica razrednega pouka, OŠ Šenčur
43. doc. dr. Nina Perger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
44. Tomaž Podbevšek, učitelj slovenščine, II. gimnazija Maribor
45. Blanka Pokeršnik, učiteljica sociologije, Prva gimnazija Maribor
46. doc. mmag. Arjan Pregl, zunanji sodelavec, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici
47. doc. dr. Gregor Prosen, dr. med., spec. urg. med., FEBEM, UKC Maribor, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
48. Darja Rokavec, učiteljica pedagogike in sociologije kulture, Gimnazija Ptuj
49. Tadeja Rozman Peternel, učiteljica likovne umetnosti, OŠ Antona Janše Radovljica
50. prof. dr. Renata Salecl, redna profesorica in znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; redna članica SAZU
51. Mojca Seljak, učiteljica filozofije, II. gimnazija Maribor
52. red. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
53. Jelka Svenšek, upokojena ravnateljica
54. doc. dr. Marjeta Šarić, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
55. izr. prof. dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
56. prof. dr. Barbara Šteh, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
57. Branimir Štrukelj, profesor zgodovine in umetnostne zgodovine, glavni tajnik SVIZ
58. doc. dr. Nika Šušterič, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
59. izr. prof. dr. Veronika Tašner, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
60. doc. dr. Janja Usenik, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru
61. Majda Vehovec, upokojena ravnateljica OŠ Šenčur, dolgoletna članica Državne komisije za NPZ
62. izr. prof. dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
63. Martina Vidovič, učiteljica geografije, filozofije in inkluzivne pedagogike, OŠ Ludvika Pliberška Maribor
64. dr. Vesna Vuk Godina, slovenska antropologinja in nekdanja univ. predavateljica
65. izr. prof. dr. Jelka Zorn, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
66. red. prof. dr. Igor Ž. Žagar, direktor Pedagoškega inštituta
67. Deja Žunko Mangotić, učiteljica francoščine, III. gimnazija Maribor
68. doc. dr. Mojca Žveglič Mihelič, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
69. izr. prof. dr. Barbara Samaluk, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
70. dr. Karolina Babič, visokošolska učiteljica, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem
71. prof. dr. Mojca Kovač Šebart, Filozofska fakulteta, Ljubljana
72. Zdenko Kodelja, upokojeni znanstveni svetnik
73. doc. dr. Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta Ljubljana