V Glasu ljudstva, katerega del smo tudi mi, smo se pridružili pobudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volilno telo lahko povedalo, ali je za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Ta zakon na hitro, brez ustrezne razprave in vključevanja civilne družbe, socialnih partnerjev in širše javnosti posega na številna, raznolika področja. Zakonski posegi bodo imeli neposredne posledice tudi za človekove pravice, med drugim za javno zdravstvo in pravico do zdravja, socialno državo, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja …
Prosimo, pridružite se in podpise zberite tudi med svojimi prijatelji, sodelavkami, v družini … Za ta prvi korak, ko je treba zbrati 2500 podpisov, je čas le do ponedeljka, 18. maja zjutraj.
»Vsi si zaslužimo boljše zakone in to si moramo zagotoviti sami. Zdaj ni trenutek za apatijo.«
Filip Dobranić, Danes je nov dan
Filip je na to opozoril na novinarski konferenci Glasu ljudstva 13. maja 2026, kjer so predstavniki_ce iniciative povedali, zakaj bodo posledice interventnega zakona škodljive.
Javno zdravstvo je civilizacijski dosežek, pa je med drugim dejal Dušan Keber, aktivist in nekdanji minister za zdravje, ki je dejal še, da je »vitka država šibka država, ki nima dovolj sredstev za javne storitve.«
»Interventni zakon predstavlja udarec javnemu zdravstvu.«
Dušan Keber, Glas ljudstva
Pravna mreža za varstvo demokracije opozarja na erozijo zakonodajnega postopka
Tudi v okviru Pravne mreže za varstvo demokracije, katere soustanovitelji smo, smo z zaskrbljenostjo spremljali hiter potek sprejemanja predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS).
»Zakonodajalec mora skladno z namenom rednega zakonodajnega postopka zagotoviti takšno časovnico, ki omogoča ustrezno preučitev predlagane ureditve ter transparenten zakonodajni postopek.«
V svojem odzivu smo opisali načine »umetnega« pospeševanja rednega zakonodajnega postopka, ki »je problematično ter potencialno tudi ustavnosporno, saj omejuje sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ter slabi transparentnost zakonodajnega postopka in demokratične standarde.«
Davki zadevajo človekove pravice
Interventni zakon posega tudi na področje davkov. Slednji so pomembni za človekove pravice, ker so eden od ključnih virov sredstev za njihovo uresničevanje. Nova pravila glede davkov morajo biti dobro zastavljena in premišljena ter morajo vključevati vsebinsko (iskreno) javno participacijo. V hitrem postopku sprejemanja interventnega zakona tega časa ni bilo – oz. prebivalke in prebivalci nismo dobili ustreznih odgovorov na naše skrbi.
»Obdavčevanje je ključno orodje pri spoprijemanju z neenakostjo ter pri ustvarjanju sredstev, potrebnih za zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic, poleg tega pa ga je mogoče uporabiti tudi za krepitev dobrega upravljanja, odgovornosti in sodelovanja v javnih zadevah.«
Posebni poročevalec ZN za skrajno revščino in človekove pravice
Kako oddati podpis in kje?
V okviru ZSSS zbirajo podpise in izpolnjene obrazce za referendum o interventnemu zakonu na naslednjih lokacijah:
➡️ LJUBLJANA, Dom sindikatov, Dalmatinova 4: do ponedeljka, 18. 5. 2026, do 10.00
➡️ LENDAVA, Mlinska ulica 6E: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00.
➡️ MARIBOR, Neratova ulica 4: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ PTUJ, Osojnikova cesta 3, 2. nadstropje desno: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ CELJE, Gledališka 2: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ SLOVENJ GRADEC, Meškova 2: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ NOVO MESTO, Cvelbarjeva 3: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ KRANJ, Stritarjeva ulica 5: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ NOVA GORICA, Kidričeva ulica 9: do petka, 15. 5. 2026, do 15.00
➡️ KOPER, Tominčeva ulica 7: do petka, 15. 5. 2026, do 12.00
Kakšen je postopek?
1️⃣ Najkasneje sedmi dan po potrditvi zakona v Državnem zboru lahko pobudo za zakonodajni referendum vložijo:
- vsak volivec_ka,
- politična stranka ali
- drugo združenje volivcev (predlagatelj referenduma)
Pobudi mora biti priloženo najmanj 2500 podpisov volivk in volivcev, ki so zbrani fizično ali elektronsko na seznamu, ki poleg lastnoročnega podpisa vsebuje tudi osebno ime in EMŠO ter datum podpisa.
2️⃣ Če je pobuda skladna z zakonom, predsednik državnega zbora obvesti ministrstvo za notranje zadeve in določi koledarski rok 35 dni, v katerem se zbira 40.000 podpisov volivk in volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma. Pred določitvijo 35-dnevnega roka pa lahko državni zbor sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma.
Zakoni iz štirih zakonodajnih področij ne dopuščajo referenduma:
- zakoni o nujnih ukrepih za obrambo države, varnost ali odpravo posledic naravnih nesreč,
- zakoni o davkih, carinah, drugih obveznih dajatvah in izvrševanju državnega proračuna,
- zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- zakoni, ki odpravljajo protiustavnosti.
Pobudniki, ki so zbrali 2500 podpisov, lahko zahtevajo od ustavnega sodišča, da presodi o dopustnosti sklepa državnega zbora.
3️⃣Podpisi za zahtevo za zakonodajni referendum se oddajajo elektronsko prek e-Uprave ali fizično na upravnih enotah. Zahtevo je nato treba vložiti najpozneje sedmi dan po preteku roka 35 dni pri pristojni službi državnega zbora skupaj s potrdilom MNZ o skupnem številu podpor iz evidence volilne pravice.
4️⃣ Državni zbor nato razpiše referendum z odlokom v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve, in sicer ne prej kot v 30 dneh (in ne kasneje kot v letu dni, če je vmesni čas daljši od 45 dni se zahteva zahtevnejša večina poslancev).
Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da ti glasovi proti predstavljajo najmanj petino vseh volivcev.