Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD) je v svojih zaključnih priporočilih posebno poglavje posvetil zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), na katerega spornost že vseskozi opozarja Amnesty, in pozval slovenske oblasti, naj odpravijo ali popravijo določila, ki so omogočila posege v socialne pomoči ljudi. Osebam in družinam mora biti zagotovljen minimalni standard za preživetje.
Za to poglavje mora Slovenija poleg poglavij o romskem prebivalstvu in o migrantkah, prosilcih za azil in begunkah že v enem letu poročati CERD o uresničitvi priporočil.
Slovensko ustavno sodišče je prvi korak v smer uresničitve priporočila CERD že naredilo, tudi zahvaljujoč delu Pravne mreže za varstvo demokracije, ki je poleg varuhinje človekovih pravic vložila zahtevo za ustavno presojo. Ustavno sodišče je v začetku aprila do končne odločitve zadržalo izvajanje 8. člena ZNUZJV. A situacija ostaja tako za mnoge, ki so že tako v najranljivejšem položaju, še naprej negotova.
V Amnesty smo veseli, da smo pred CERD lahko pred glavnim zaslišanjem predstavili svoje poročilo in da so bila naša opozorila slišana.
Tako je v svojih končnih priporočilih CERD ponovno opozoril na neizpolnjevanje dolžnosti Slovenije, da spremlja, primerno zbira in analizira razdelane podatke o etnični pripadnosti in rasi, na kar Slovenijo redno opozarja tudi Svet Evrope. Podobno je bila Slovenija opozorjena, naj ob naslednjem poročanju vključi celostne podatke, vključno s statističnimi podatki, o uresničevanju zagotavljanja enakopravnosti in anti-diskriminacije.
Poziv h kriminalizaciji vseh oblik rasističnega sovražnega govora
CERD je Slovenijo ponovno opozoril, da manjkajo tako primerno razdelani podatki o sovražnem govoru kot njegova jasna obsodba, ki mora priti tudi od politikov in političark ter javnih osebnosti. CERD poziva h kriminalizaciji vseh oblik rasističnega sovražnega govora in širjenja idej, ki temeljijo na idejah rasne ali etnične večvrednosti ali na sovraštvu. Prav tako opozarja na pomen odzivanja pristojnih organov na razpihovanje sovraštva in na diskriminacijo romskega prebivalstva, migrantk, beguncev, muslimanske skupnosti, oseb, katerih družine prihajajo iz Azije ali Afrike, ter drugih manjšin. Taki primeri diskriminacije morajo biti hitro, celovito in neodvisno raziskani, storilci morajo biti obravnavani in kaznovani, žrtve pa morajo imeti dostop do učinkovitih mehanizmov odškodnine in podpore. CERD poziva tudi k prepovedi ekstremističnih skrajno-desnih in drugih rasističnih organizacij ter k pregonu njihovih članic in članov, kot tudi h krepitvi izobraževanj, ki krepijo spoštovanje in medosebno razumevanje.
Policijsko rasno profiliranje in nasilje
Čeprav je Slovenija predstavila izobraževanja in tečaje, ki jih opravijo policistke in policisti, so člani in članice CERD opozorili, da manjkajo jasna prepoved rasnega profiliranja kot tudi podatki o preiskavah, pregonu, obsodbah in kaznovanju v primerih, ko pride do rasnega profiliranja ali rasno motiviranega policijskega nasilja. V naslednjem poročilu CERD poziva Slovenijo, da posebej in ločeno predloži prav podatke o pritožbah zaradi rasnega profiliranja ter o postopkih, ki so v takih primerih sledili.
Priporočena razveljavitev ali sprememba »nujnega« varnostnega zakona
CERD poziva slovenske oblasti, da preučijo celoten ZNUZJV in zagotovijo njegovo skladnost z načeli enakopravnosti in prepovedi diskriminacije. Pri tem mora Slovenija posebno pozornost nameniti analizi nesorazmernih učinkov zakona na romske skupnosti. CERD opozarja, da v ZNUZJV manjkajo varovala, da se prepreči etnično profiliranje pri izvajanju povečanih policijskih pooblastilih in pri policijskem določanju varnostno tveganih območij. Prav tako priporočajo, da se razveljavi oziroma spremeni določila, ki omogočajo posege v socialno pomoč neplačnikom prekrškovnih kazni, saj mora biti vsem zagotovljena varnost, da jim bo zagotovljen minimum preživetja.
Romsko prebivalstvo: velikanske razlike pri uživanju pravic do zdravja in življenja
CERD je podobno kot Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) Sveta Evrope opozoril na velikanske razlike pri uživanju pravic do zdravja in življenja romske skupnosti. Pri tem poudarja, da je treba razrešiti izvorne probleme, kot sta revščina in neprimerne življenjske razmere, kot tudi občutek odrinjenosti in nerazumevanje kulturnih ter drugih specifik, še posebej ko pride do zdravja nosečnic, mater in otrok. CERD poziva k pravni ureditvi statusa romskih naselij, zagotovitvi varnosti bivanja in osnovne infrastrukture za vodo, elektriko in kanalizacijo. Prav tako pozivajo h krepitvi ukrepov za zagotovitev pravice do izobraževanja romskih otrok ob upoštevanju in izboljševanju širših socialnih okoliščin, v katerih ti odraščajo, in h krepitvi vključevanja Rominj in Romov na trg dela. Opozarjajo na pomen sodelovanja različnih institucij za učinkovito odzivanje in preprečevanje mladoletnih porok ter pomen vključevanja romskega prebivalstva v javno in politično življenje. Ponavljajo tudi svoje priporočilo, da se opusti razlikovanje med avtohtonim in neavtohtonim romskim prebivalstvom.
Izbrisani
CERD ponovno opozarja tudi na posledice izbrisa. Slovenijo poziva, naj osebam, ki so jim bile kršene pravice z izbrisom, zagotovi učinkovit in nediskriminatoren postopek, da si lahko tako prizadete osebe kot njihovi potomci uredijo oziroma povrnejo status ter prejmejo dostojne in primerne odškodnine.
Migrantke, prosilci za azil in begunke
Na področju migracij in azila CERD poziva k izboljšanju pogojev sprejema, namestitve in koordinacije z lokalnimi oblastmi, ter k izboljšanju postopkov obravnave prošenj, ki morajo spoštovati zakonsko določene roke. Opozarjajo tudi na nujnost, da se prepreči zapiranje otrok migrantov, ter da se odpravi ovire in okrepi programe jezikovnega in drugih vključevanj ter sodelovanj, tako na področju izobraževanja kot dela.
Izobraževanje: naj bo več vsebin o sodelovanju med kulturami
CERD Sloveniji priporoča, da v šolske učne programe bolj sistematično vključi vsebine, ki krepijo sodelovanje med kulturami, spoštovanje različnih etnij, kultur in religij ter ki poudarjajo dragocenost jezikovne in zgodovinske raznolikosti skupnosti. Taka izobraževanja priporočajo tudi za javne uslužbence in medijske delavke, zato da se zagotovi vključujoča javna govorica in prepreči nadaljevanje rasnih stereotipizacij.
Opozorilo glede rasističnega sovražnega govora
CERD v svojih priporočilih Slovenijo posebej opozarja prav na področja rasističnega sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, na položaj romskega prebivalstva in na razmere, v katerih živijo migrantke, prosilci za azil in begunke. Za ta področja želi tudi natančno poročanje, ko bo Slovenija ponovno na vrsti za pregled leta 2031. Prav tako so bile slovenske oblasti ponovno pozvane, naj pristopijo h Konvencijama Mednarodne organizacije dela o zaščiti pravic migrantskih delavk in delavcev in njihovih družinskih članov ter o delavkah in delavcih na domovih.