Skupna izjava 31 nevladnih organizacij, ki pozivamo k začasni prekinitvi pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom kot odgovor na sprejetje zakona o smrtni kazni v Izraelu.
Humanitarne in človekoljubne organizacije, ki že vrsto let delujemo v Izraelu in na zasedenem palestinskem ozemlju, smo zgrožene nad odločitvijo izraelskega kneseta, da sprejme zakon, ki uvaja smrtno kazen na Zahodnem bregu in se bo v praksi uporabljal skoraj izključno za Palestince_ke.
30. marca je kneset sprejel zakon, ki ga je predlagala stranka ministra za nacionalno varnost Ben-Gvira, in razširja uporabo smrtne kazni tako na vojaških kot civilnih sodiščih. Čeprav izraelska zakonodaja že dolgo predvideva smrtno kazen za primere genocida in vohunjenja v času vojne, Izrael od leta 1962 ni izvršil nobene usmrtitve niti izrekel smrtne kazni. Nova zakonodaja ne pomeni le ogromnega koraka nazaj, ampak tudi uvedbo smrtne kazni na etnični ali nacionalni podlagi ter z zmanjšanimi osnovnimi pravnimi varovalkami.
Na Zahodnem bregu – z izjemo Vzhodnega Jeruzalema – zakon določa smrtno kazen kot standardno kazen za osebe, obsojene za namerne uboje, opredeljene kot teroristična dejanja po izraelski zakonodaji, pri čemer dopušča dosmrtni zapor – in zgolj dosmrtni zapor – v »posebnih okoliščinah«, ki v zakonu niso opredeljene. Vojaška sodišča lahko smrtno kazen izrečejo z večinskim strinjanjem, tudi brez zahteve tožilstva. Kazni ni mogoče omiliti ali pomilostiti, izvršene pa morajo biti v 90 dneh. Pomembno je, da so izraelski naseljenci na Zahodnem bregu izrecno izvzeti iz uporabe teh določb.
V Izraelu lahko civilna sodišča izrečejo smrtno kazen ali dosmrtni zapor za namerne uboje, če so storjeni z namenom »zanikanja obstoja države Izrael«.
Čeprav zakon izrecno ne omenja etnične ali nacionalne pripadnosti, je v praksi oblikovan tako, da cilja skoraj izključno Palestince_ke. Uvaja tudi poseben režim usmrtitev z obešanjem, za katerega so značilni tajnost in omejen dostop do pravne pomoči ter zunanjega nadzora.
Evropska unija dosledno zagovarja stališče, da je smrtna kazen kruta, nečloveška in v vseh okoliščinah nezdružljiva s človekovim dostojanstvom. Poleg tega nova izraelska zakonodaja krši temeljne standarde zaščite, ki jih mednarodna skupnost priznava za varstvo pravic oseb, ki jim grozi smrtna kaznen. Diskriminatorna narava in pomanjkanje zagotovil pravičnega postopka kršijo pravico do življenja ter zaščite, ki jo določa mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic, kot so Četrta ženevska konvencija, Haaška pravila, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencija proti mučenju.
Diplomatski pritiski EU in njenih držav članic, naj Izrael spremeni odločitev, se doslej niso izkazali za učinkovite. Ta zaskrbljujoč razvoj dogodkov se odvija v času trajajoče humanitarne katastrofe v Gazi, ki jo je preiskovalna komisija ZN, številne palestinske, izraelske in mednarodne organizacije ter neodvisni strokovnjaki označila za genocid, ter v kontekstu pospešene de facto aneksije Zahodnega brega, kot jo je v svojem svetovalnem mnenju z dne 19. julija 2024 potrdilo Meddržavno sodišče. Sprejetje zakona o smrtni kazni je tako del vzorca diskriminatornih politik in praks proti Palestincem_kam, za katere je to isto sodišče ugotovilo, da kršijo 3. člen Konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (CERD), ki prepoveduje rasno segregacijo in apartheid.
V okviru teh politik je Izrael že prestopil jasno določene meje EU: širjenje naselbinske gradnje na območju E1, ki prekinja ozemeljsko povezanost Zahodnega brega in preprečuje nastanek palestinske države; prepoved delovanja UNRWA in napadi na njene objekte, vključno s šolami in klinikami, zgrajenimi s pomočjo EU; izgon mednarodnih nevladnih organizacij z omejenimi postopki registracije; prisilne izselitve palestinskih prebivalcev v Vzhodnem Jeruzalemu; prisilno razseljevanje desettisočev Palestincev in obsežno rušenje palestinskih domov in infrastrukture na Zahodnem bregu, tudi projektov, financiranih s strani EU; trajna nekaznovanost zlorab izraelskih varnostnih sil in nasilja naseljencev; poročila o razširjenem in sistematičnem mučenju ter slabem ravnanju s palestinskimi zaporniki; omejevanje verskih svoboščin; napadi na novinarje; ter omejevanje dostopa predstavnikom EU.
Kot je v izjavi z dne 31. marca poudarila tudi visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kallas, Sporazum o pridružitvi med EU in Izraelom določa spoštovanje demokratičnih načel kot bistveni element odnosov. Pregled, ki ga je EU izvedla junija 2025 na podlagi 2. člena sporazuma, je ugotovil, da Izrael krši svoje obveznosti na področju človekovih pravic zaradi resnih zlorab nad Palestinci_kami in vojnega prava tako v Gazi kot na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.
Devet mesecev kasneje je čas za ukrepanje že zdavnaj nastopil. Evropska unija mora spoštovati svoja načela in pravne obveznosti ter kot najmanjši takojšnji ukrep začasno ustaviti trgovinski del Sporazuma o pridružitvi med EU in Izraelom ter sprejeti dodatne ukrepe, kot jih je septembra 2025 predlagala predsednica von der Leyen.
Podpisnice:
- 11.11.11
- ACT Alliance EU
- Act Church of Sweden
- ActionAid International
- Amnesty International
- American Friends Service Committee (AFSC)
- Bystanders No More
- Caritas Europa
- Caritas MONA (Middle East and North Africa)
- Child Rights International Network (CRIN)
- Children Not Numbers
- Christian Aid
- CIDSE – International Family of Catholic Social Justice Organisations
- CNCD-11.11.11
- Cooperazione Internazionale Sud-Sud (CISS)
- DanChurchAid
- 80:20 Educating and Acting for a Better World
- EuroMed Rights
- Finn Church Aid
- Global Centre for the Responsibility to Protect (GCR2P)
- Human Rights Watch
- Insecurity Insight
- International Federation for Human Rights (FIDH)
- Lebanese Center for Human Rights (CLDH)
- Norwegian Church Aid
- Oxfam
- Pax Christi International
- Public Commitee Against Torture in Israel
- Trócaire
- United Against Inhumanity
- Women’s Centre for Legal Aid and Counselling (WCLAC)