Izraelska vojska je sporočila, da je danes izvedla največji koordiniran val napadov na 100 ciljev v 10 minutah ter pri tem ubila in poškodovala na stotine ljudi.
Zgolj nekaj ur po tem ko je svet previdno pozdravil novice o premirju med ZDA-Izraelom in Iranom, je nočna mora za civiliste v Libanonu postala še bolj grozljiva. Gre za najbolj smrtonosen dan po začetku sedanjih spopadov 2. marca. Intenzivni bombni napadi na južni Libanon, dolino reke Beqaa in na civilne tarče polne ljudi v osrednjem Bejrutu so se mnogi zgodili brez predhodnih opozoril. Bolnice so zaprosile za donacije krvi, na mejah zmožnosti zaradi števila ranjenih. Že pred današnjim napadom, ki ga je izraelska vojska poimenovala ‘Večna tema’, je bilo ubitih več kot 1,500 ljudi in več kot milijon razseljenih z domov. Civilisti v Libanonu plačujejo nesprejemljivo ceno – med ubitimi so otroci, zdravstveni delavci in novinarji – in zadnji napadi le še povečujejo ceno v človeških življenjih.
Heba Morayef, regionalna direktorica Amnesty International za Bližnji vzhod in severno Afriko
Ponavljamo nujni poziv, da mora Izrael spoštovati svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu in zaščititi civiliste. Izrael ima grozljivo zgodovino izvrševanja nezakonitih napadov na Libanon in popolnega nemara do življenja civilistov, kar je posledica nekaznovanosti, ki jo uživajo izraelski predstavniki.
Zadnja opozorila predstavnika izraelske vojske, da se je Hezbolah prestavil iz južnega predmestja Beiruta na sever in v mešane predele mesta, vzbujajo strah pred nadaljnimi napadi na civilne predele. Izraelske sile so dolžne po mednarodnem humanitarnem pravu razlikovati med civilisti in vojaškimi cilji ter preprečiti napade na civiliste in civilne tarče, nesorazmerne in nedoločne napade, Dolžni so sprejeti vse ukrepe, da je škoda za civiliste čim manjša, vključno s prepovedjo uporabe razstreliv širokega dometa v gosto naseljenih civilnih predelih. Kršitev teh dolžnosti predstavlja resno kršitev mednarodnega prava.
Ti napadi so ponovni opomin, da morajo države nemudoma ustaviti vse prenose orožja in vojaške opreme v Izrael, saj obstaja očitno tveganje, da se jih bo uporabilo pri resnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava.
Pograbila sem svoj prenosni računalnik in stekla na ulico. Bilo je apokaliptično. Trupla na tleh, kri povsod. Videla sem nešteto ranjenih ljudi, otrok. Šla sem naprej, a povsod je bilo tako. Nisem vedela, kam naj grem. Hodila sem brez cilja, samo da bi ubežala. Nočna mora je bila.
Fatima, priča enega od bombardiranj, ki je zadelo stavbo nasproti njene hiše v Salim Salamu v Beirutu je opisala grozljive prizore.
Ozadje
8. aprila 2026 je izraelska vojska izdala ukaze o evakuaciji za južno predmestje Beiruta, za mesto Tyre in ponovila ukaze o evakuaciji za predel severno od reke Zahrani. Okoli pol treh popoldan, je v roku 10 minut izraelska vojska izvedla napade na vsaj 48 predelov, vključno z gosto naseljenimi soseskami in na civilno infrastrukturo na severu in jugu Libanona, na gori Libanon, v dolini Bekaa, predmestjih in centru Beiruta.
Izraelska vojska je dejala, da je v napadih ciljala na 100 vojaških poveljniških centrov in pozicij Hezbolaha, ki naj bi se nahajali v središču civilnih predelov. Izraelski obrambni minister Israel Katz je napade opisal za največji udarec Hezbolaha po operaciji pozivniki.
Amnesty International od leta 2024 dokumentira in poroča o tem, da izraelska vojska uporablja beli fosfor in razpršene eksplozije. Izraelski napadi na Libanon imajo visoko ceno za civiliste in vključujejo tako nezakonite napade na stanovanjske predele kot tudi napade na novinarje, zdravstvene ustanove, rešilce in reševalce. Izraelska vojska tudi uničuje civilno infrastrukturo in kmetijska območja v južnem Libanonu. Amnesty International je prav tako dokumentirala, kako Hezbolaha uporablja nevodene rakete zoper civilne predele Izraela, ki povzročijo smrt in poškodovanje civilistov in njihovih domov.