S 1. avgustom 2014 začenja veljati Istanbulska konvencija, to je novo evropskega orodje kontinenta za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti temu nasilju. Konvencijo je maja 2011 sprejelo vseh 47 članic Sveta Evrope, med njimi tudi Slovenija.
Mednarodno humanitarno pravo je namenjeno zaščiti civilistov med oboroženimi spopadi, kot so na primer trenutni spopadi med izraelskimi vojaškimi silami in palestinskimi oboroženimi skupinami na območju Gaze, in sicer tako da določa pravila ravnanja v obdobju sovražnosti, tako za državne kot nedržavne oborožene sile. Poleg tega države med oboroženimi spopadi še naprej zavezujejo njihove obveznosti po mednarodnem pravu človekovih pravic.
Z 18. junijem 2014 se začenja uporabljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva – oziroma enostavneje povedano: odškodninski zakon za izbrisane.
V letu, od kar je mednarodna pogodba o nadzoru trgovine z orožjem (ATT – Arms Trade Treaty) na voljo za podpis v Združenih narodih, je bil narejen hiter napredek, val nadaljnjih ratifikacij pa bo pripeljal do tega, da bo pogodba tudi dejansko začela veljati. To bo prispevalo k reševanju milijonov življenj in zaščiti človekovih pravic, poudarjamo v Amnesty International ob obletnici podpisa pogodbe 3. junija.
Drugo leto zapored smo v Amnesty International Slovenije letos sodelovali na prireditvi na Poti ob žici. Potem ko smo včerajšnji, prvi dan, zaznamovali z interaktivnim delom z mladimi ter predstavitvijo našega programa učenja človekovih pravic njihovim učiteljicam in učiteljem, smo danes nastopili aktivistično ter pohodnice in pohodnike povabili k podpisu naše peticije Voda je človekova pravica, namenjene slovenski vladi ter županoma občin Ribnica in Škocjan. Naslovnike pozivamo, naj zagotovijo dostop do vode vsem prebivalcem, brez diskriminacije, tako tudi romskim družinam, ki tega dostopa nimajo.
V Amnesty International Slovenije (AIS) smo politike lokalnih skupnosti in države glede vprašanja obstoja nelegalnih romskih naselij zaskrbljeni. Predvsem gre za ukrepe inšpekcijskih organov, ki izdajajo odločbe o rušenju nelegalnih objektov kot tudi z vlaganjem kazenskih ovadb kaznivega dejanja Protipravnega zavzetja nepremičnine, po členu 338 KZ-1. Pri takšnih ukrepih pristojnih inštitucij se po mnenju AI ne upošteva celostne problematike romskih naselij in človekovih pravic, ki imajo državljani neposredno na podlagi Ustave RS.
Iran in Irak sta povzročila velik porast števila usmrtitev v letu 2013, kar je v nasprotju s svetovnim trendom odpravljanja smrtne kazni, opozarjamo v Amnesty International v pregledu smrtne kazni po svetu za leto 2013. Če ne upoštevamo Kitajske, kjer je to tajni podatek, je bilo leta 2013 izvedenih vsaj 778 usmrtitev. Več statistik najdete v nadaljevanju.
Za konec tedna izbrisanih na ljubljanski Filozofski fakulteti poteka simpozij o tem, kako je izbris posegel v življenja otrok – tistih, ki so bili sami izbrisani oz. so se v izbris rodili, in tistih, katerih starši so bili zbrisani. Udeleženci simpozija so v dopoldanskem času slišali pretresljiva pričevanja 5 otrok, treh zdaj mladih žensk iz Slovenije in dveh najstnikov, ki zaradi izbrisa očeta, Alija Berishe, z družino živita v Nemčiji. Družina se skupaj ne more vrniti v Slovenijo.
V Amnesty International Slovenije smo globoko pretreseni ob smrti Aleksandra Todorovića, vidnega aktivista za pravice izbrisanih.
Na Maratonu pisanja apelov 2013 smo v slovenski Amnesty vabili tudi k zavzemanju za izbrisanega Alija Berisho in njegovo družino. Prejeli smo 1559 apelov, podpisov pod peticijo in slik ter izrazov solidarnosti, ki smo jih 12. februarja posredovali naslovnici, predsednici vlade, gospe Alenki Bratušek.
Amnesty International Slovenije je bila, kot prva skupina Amnesty pri nas (in v nekdanji Jugoslaviji in vzhodni Evropi), 10. decembra 1988 ustanovljena v Prešernovem gledališču Kranj (PGK). Ob 25. obletnici smo na poslopje gledališča namestili spominsko ploščo, ki bo odslej viden znak, da je tam rojstno mesto največje organizacije za človekove pravice v Sloveniji.
Predsednici Vlade RS, Alenki Bratušek, smo predali 3430 podpisov peticije Za pravico do vode, ki smo jih zbrali na 57. Pohodu po poti ob žici, preko spleta, na Maratonu pisanja apelov 2012 in na javnih akcijah.