To obsoja milijone na mizerno življenje in tisoče na smrt
- Najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni.
- Milijon beguncev krčevito nujno potrebuje preselitev.
- Štiri milijone sirskih beguncev se bori za preživetje v Turčiji, Libanonu, Jordaniji, Iraku in Egiptu.
- Več kot tri milijone beguncev v podsaharski Afriki; od leta 2013 so le manjšemu delu ponudili preselitev.
- Med poskusom prečkanja Sredozemskega morja je v letu 2014 umrlo 3500 ljudi; v letu 2015 doslej 1865.
- V Andamanskem morju je v prvih treh mesecih letošnjega leta umrlo 300 ljudi zaradi stradanja, dehidracije in zlorabe v rokah posadk ladij.
Svetovni voditelji obsojajo milijone beguncev na nevzdržen obstoj in tisoče na smrt, ker ne zagotavljajo nujne humanitarne zaščite, je dejala Amnesty International ob današnji objavi novega poročila v Beirutu, pred svetovnim dnevom beguncev 20. junija.
Poročilo z naslovom The Global Refugee Crisis: A conspiracy of neglect raziskuje grozljivo trpljenje milijonov beguncev, od Libanona do Kenije, od Andamanskega do Sredozemskega morja. Amnesty International v poročilu poziva, naj svet radikalno spremeni načine, kako se loteva vprašanja beguncev.
»Priča smo najhujši begunski krizi našega časa, ko se na milijone žensk, moških in otrok bori, da bi preživelo sredi brutalnih vojn, mrež trgovcev z ljudmi in vlad, ki zasledujejo sebične politične interese, namesto da bi pokazale osnovno človeško sočutje,« je dejal Salil Shetty, generalni sekretar Amnesty International.
»Begunska kriza je ena od izzivov, ki opredeljujejo 21. stoletje, odziv mednarodne skupnosti pa je bil sramoten neuspeh. Potrebujemo radikalno menjavo politik in praks, da bi vzpostavili koherentno in celovito globalno strategijo.«
Amnesty International podaja predlog za okrepitev sistema begunske zaščite ter poziva države, naj se trdno zavežejo k izpolnjevanju svojih lastnih pravnih zavez ter obnovijo zavezanost delitvi mednarodne odgovornosti. Amnesty International poziva države naj:
– se zavežejo, da bodo skupaj v obdobju naslednjih štirih let preselile milijon beguncev, ki trenutno potrebujejo preselitev;
– vzpostavijo globalni begunski sklad, ki bo izpolnjeval vse humanitarne apele ZN za begunske krize ter zagotavljal finančno podporo državam, ki gostijo veliko beguncev;
– vse države ratificirajo begunsko konvencijo ZN;
– razvijejo pravične domače sisteme za oceno prošenj za begunski status ter zagotavljajo beguncem dostop do osnovnih storitev, ko sta izobraževanje in zdravstvena oskrba.
»Svet ne more več le sedeti in gledati, ko države kot Libanon in Turčija prevzemajo tako velika bremena. Nobena država ne bi smela biti prepuščena temu, da se spopada z množično izredno humanitarno situacijo s tako malo pomoči drugih, le zato, ker slučajno meji na državo v konfliktu,« je dejal Shetty.
»Vlade z vsega sveta so dolžne zagotavljati, da ljudje ne umrejo, ko poskušajo doseči varnost. Nujno je, da ponudijo zatočišče obupanim beguncem, vzpostavijo globalni begunski sklad in učinkovito ukrepajo za pregon tolp, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. Zdaj je čas za krepitev zaščite beguncev, če tega ne bodo storili, bodo svetovni voditelji sokrivi te tragedije, ki jo je mogoče preprečiti.«
Sirija: največja svetovna begunska kriza
Iz Sirije je pobegnilo več kot 4 milijone beguncev; 95 odstotkov jih je v le petih glavnih državah gostiteljicah: Turčiji, Libanonu, Jordaniji, Iraku in Egiptu.
Te države to komaj vzdržijo. Mednarodna skupnost njim ali humanitarnim agencijam, ki podpirajo begunce, ni namenila zadostnih sredstev. Kljub pozivom UNHCR, Agencije ZN za begunce, je bilo doslej sirskim beguncem ponujenih vse premalo mest za preselitev.
Razmere so tako obupne, da so se nekatere sirske sosede zatekle k nadvse zaskrbljujočim ukrepom, vključno z odrekanjem obupanim ljudem vstop na njihovo ozemlje in potiskanjem ljudi nazaj v konflikt.
Od začetka letošnjega leta je Libanon resno omejil vstop ljudem, ki bežijo iz Sirije. Libanonske oblasti so objavile nove smernice, po katerih morajo sirski državljani za vstop izpolnjevati specifične kriterije. Odkar so jih uvedli, je bil zabeležen velik upad v registraciji sirskih beguncev – v prvih treh mesecih leta 2015 je Agencija ZN za begunce registrirala 80 odstotkov manj sirskih beguncev kot v istem obdobju leta 2014.
Sredozemlje: najbolj nevarna morska pot
Sredozemsko morje je najbolj nevarna morska pot za begunce in migrante. V letu 2014 je pot v izredno nevarnih okoliščinah uspelo premagati 219.000 ljudi, 3500 ljudi pa je v poskusu prečkanja izgubilo življenja.
Italijanske oblasti so v letu 2014 rešile preko 166.000 ljudi. A oktobra 2014 je Italija, pod pritiskom drugih držav članic EU, preklicala operacijo reševanja Mare Nostrum; nadomestila jo je veliko bolj omejena operacija Triton (operacija Frontexa, agencije EU za meje).
Triton je imel manj plovil, njegovo območje delovanja je bilo daleč stran od območja, od koder prihaja večina SOS klicev za pomoč. To je prispevalo k dramatičnemu porastu števila izgubljenih življenj v Sredozemskem morju. Po podatkih iz 31. maja 2015 je pri poskusu prečkanja Sredozemskega morja umrlo 1865 ljudi – v istem obdobju leta 2014 je bilo smrtnih žrtev 425 (podatki IOM).
Po nekaj grozljivih incidentih, v katerih je v Sredozemskem morju izgubilo življenje veliko ljudi, so konec aprila evropski voditelji povečali sredstva za iskanje in reševanje. Območje delovanja in sredstva Tritona so bila povečana na isto raven, kot jih je imela Mare Nostrum. Poleg tega so evropske države, na primer Nemčija, Irska in Velika Britanija, namenile ladje in letala – kot dodatek h kapacitetam Tritona, da bi še bolj okrepili zmožnosti za pomoč na morju. Ti ukrepi, za katere si je dolgo prizadevala Amnesty International, so dobrodošel korak v smeri povečanja varnosti na morju za begunce in migrante.
Evropska komisija je tudi predlagala državam članicam, naj ponudijo 20.000 dodatnih mest za preselitev beguncev, ki so zunaj EU. Čeprav je to korak naprej, je številka 20.000 veliko premajhna, da bi ustrezno prispevala k mednarodni delitvi odgovornosti.
Sirski begunci, na primer, ki se soočajo z zmanjšano humanitarno pomočjo v glavnih državah gostiteljicah in nimajo upanja, da se bodo v bližnji prihodnosti lahko vrnili domov, bodo verjetno še naprej poskušali prečkati Sredozemsko morje, da bi dosegli Evropo. Brez zadostnih varnih in legalnih alternativ za begunce – pa tudi za migrante – bodo ljudje še naprej tvegali svoja življenja.
Afrika: pozabljene krize
V podsaharski Afriki je več kot tri milijone beguncev. Izbruhi bojevanja v državah, med drugim v Južnem Sudanu in Centralnoafriški republiki, so povečali število ljudi na begu pred konflikti in preganjanjem. Med 10 državami na svetu, iz katerih beži največ beguncev, jih je pet iz območja podsaharske Afrike. Med 10 državami sveta, kamor se zateče največ beguncev, so štiri iz podsaharske Afrike.
Konflikti in krize v regiji so pripeljale do velikega toka beguncev v sosednje države, od katerih številne že gostijo dolgotrajne begunske populacije iz držav, kot so med drugim Somalija, Sudan, Eritreja in Etiopija.
V nekaterih primerih, kot na primer v Južnem Sudanu in Sudanu, begunce gostijo države, ki se same pogrezajo v konflikte.
Begunska kriza v Afriki prejme malo ali sploh nič pozornosti regionalnih ali globalnih političnih forumov. V letu 2013 so preselili manj kot 15.000 beguncev iz afriških držav, humanitarni apeli ZN pa so prejeli čisto premalo sredstev. Če ponazorimo: zaradi posledic konflikta, ki je izbruhnil v Južnem Sudanu decembra 2013, je postalo beguncev več kot 550.000 ljudi; večina jih je sedaj v Etiopiji, Sudanu, Keniji in Ugandi. Po podatkih s 3. junija 2015 je bilo zagotovljenih le 11 odstotkov sredstev za izvedbo načrta ZN za Južni Sudan za begunski odziv v regiji.
Jugovzhodna Azija: odslavljanje obupanih
Agencija ZN za begunce je poročala, da je v prvem četrtletju 2015 poskušalo prečkati Bengalski zaliv okoli 25.000 ljudi. To je približno enkrat več kot v istem obdobju lani. Morsko pot preko Bengalskega zaliva največ uporabljajo muslimanski Rohingi iz Mjanmarja in bangladeški državljani.
Mednarodna organizacija za migracije je 11. maja ocenila, da je na čolnih blizu obal Tajske ujetih več kot 8000 ljudi. Številni naj bi bili pripadniki ljudstva Rohingi na begu pred pregonom mjanmarskih oblasti.
V maju so Indonezija, Malezija in Tajska zavračale čolne, na katerih je bilo na stotine beguncev in migrantov, ki so obupno potrebovali pomoč, kljub nevarnostim, ki so jim pretile. Po ocenah UNHCR je v prvih treh mesecih leta 2015 na morju umrlo 300 ljudi zaradi »stradanja, dehidracije in zlorab v rokah članov posadk«.
Indonezija in Malezija sta 20. maja zamenjali stališče in napovedali, da bodo ponudili »začasno zatočišče« do 7000 ljudem, ki so bili še vedno na morju. A ta začasna zaščita bo trajala najdlje eno leto in ob pogoju, da bo mednarodna skupnosti pomagala pri vračanju ali preseljevanju ljudi. Indonezija, Malezija in Tajska niso ratificirale begunske konvencije ZN.
Grozen precedens je vzpostavila avstralska vlada, katere trd pristop do iskalcev azila, ki skušajo doseči državo s čolni, je pod pretvezo reševanja življenj kršil njene odgovornosti po begunskem pravu in pravu človekovih pravic.
»Od Andamanskega do Sredozemskega morja ljudje izgubljajo življenja, ko obupano poskušajo doseči varnost. Trenutna begunske kriza se ne bo razrešila, če mednarodna skupnost ne bo priznala, da gre za globalni problem, ki od držav terja, da pomembno okrepijo mednarodno sodelovanje. V tem tednu bo Agencija ZN za begunce objavila svoje letne statistike o beguncih in najverjetneje bomo ugotovili, da se kriza še slabša. Čas je za ukrepanje,« je dejal Salil Shetty.