Nov predlog Evropske komisije za azil in preselitve predstavlja dobrodošel preobrat glede humanitarne krize v Sredozemlju, kar bi lahko vodilo v majhne, a pomembne korake pri spopadanju z globalno begunsko krizo, je dejala Amnesty International, ko je Evropska komisija danes razgrnila agendo EU o migracijah.
“Danes smo videli Evropsko komisijo narediti prvi korak pri spreminjanju odnosa Trdnjave Evrope do begunske krize, a ukrepe bo treba uresničevati čim širše ter ob polni podpori držav članic EU,” je dejal John Dalhuisen, direktor za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International.
“Agenda o migracijah ne vsebuje le jasnega priznanja, da so potrebne učinkovite operacije iskanja in reševanja, da bi se begunce in migrante reševalo pred utopitvami na morju, ampak tudi priznava, da so alternativne varne in zakonite poti nujne za zmanjšanje števila ljudi, ki so prisiljeni svoja življenja zaupati v roke tihotapcev, da bi dosegli varnost v Evropi.”
Danes smo videli Evropsko komisijo narediti prvi korak pri spreminjanju odnosa Trdnjave Evrope do begunske krize, a ukrepe bo treba uresničevati čim širše ter ob polni podpori držav članic EU.
John Dalhuisen, direktor za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International
Iskanje in reševanje
Agenda priznava potrebo po okrepitvi prizadevanj za iskanje in reševanje v Sredozemlju, da bi dosegli nivo, ki ga je zagotavljala končana italijanska operacija Mare Nostrum. Potrjuje tudi povečanje finančnih sredstev, namenjenih operaciji Triton, ki bodo “razširila zmogljivosti in območje delovanja” operacije.
Vendar pa v agendi ni izrecno pojasnjeno, kako daleč bo segalo operativno območje Tritona, da bo pokrivalo tiste dele mednarodnih voda, v katerih večina plovil z begunci in migranti zaide v težave. Prav tako tudi ni pojasnjeno, ali se bodo plovila, ki poleg Tritona opravljajo številne druge naloge, npr. policijske in vojaške, lahko ves čas posvečala iskanju in reševanju.
Glede na to, da se je EU nedavno zavzela za vojaško posredovanje v boju proti tihotapljenju, obstaja nevarnost, da bo to odvrnilo razpoložljive sile (plovila in letala), ki delujejo zunaj Tritona, od iskalnih in reševalnih nalog.
Kljub tem pomanjkljivostim pa agenda priznava operacije posameznih držav članic, ki trenutno namenjajo svoja razpoložljiva sredstva za reševanje ljudi, ki so v nevarnosti na morju, in jasno izpostavlja, da bodo te patrulje potrebne, “dokler migracijski pritisk ne popusti”.
“Po tem, ko je na morju tragično utonilo na tisoče ljudi, je Evropska komisija z zamudo priznala, da sta pomorski in zračni nadzor glavnih migracijskih poti, vključno s tistimi blizu libijske obale, ključnega pomena. Ne glede na to, ali se nadzor izvaja s strani posamezne države članice ali v okviru operacije Triton, pomemben je rezultat: predvsem reševanje človeških življenj,” pravi John Dalhuisen.
Varne in zakonite poti v EU
Agenda priznava, da se ranljivih ljudi, ki ne morejo varno živeti v svojih državah, ne sme prepustiti tihotapcem in da jim je treba zagotoviti varne in zakonite poti v Evropo.
Predlogi programa preseljevanja na ravni EU, ki bi vključeval vse države članice, so poleg že obstoječih nacionalnih programov preseljevanja dobra ideja, toda trenutno ponujajo samo 20.000 mest za naslednji dve leti. Teh mest ni dovolj za 380.000 sirskih beguncev, ki jih želi UNHCR preseliti do konca leta 2016. Amnesty International računa, da bi morale države EU sprejeti približno 100.000 teh beguncev, a so do sedaj zagotovile samo nekaj več kot 40.000 mest.
Bistvenega pomena je, da se ta števila v obstoječih nacionalnih programih preseljevanja v državah članicah ne zmanjšajo in da se s programom EU izrazi razsežnost globalne begunske krize.
Agenda države članice spodbuja, da beguncem ne pomagajo samo s preseljevanjem, temveč tudi z drugimi pravnimi sredstvi, kot so sponzorstvo, humanitarna dovoljenja in združevanje družin.
Evropska komisija prav tako predlaga nove programe, ki bi se izvajali v izrednih razmerah. Z njimi bi prerazporedili iskalce azila v državah članicah EU, ki so že sprejele veliko število iskalcev azila.
“Če bo centralno voden program preseljevanja na ravni EU pravilno izveden, če bo zagotavljal več mest in če bo podprt z nacionalnimi programi preseljevanja, bi lahko zmanjšal tok beguncev, ki se odločijo za ta nevarna potovanja. To bi skupaj s predlaganim programom o premestitvi znotraj EU zagotovilo pravičnejšo razdelitev bremena globalne begunske krize med državami članicami EU ter med EU in ostalimi državami sveta,” pravi John Dalhuisen.
Nove prve obrambne linije Trdnjave Evrope?
Agenda ponuja več predlogov za sodelovanje s tretjimi državami, da bi nadzirali migracijske tokove, kar bi lahko dejansko vzpostavilo prve obrambne linije Trdnjave Evrope vse do Nigra. Številne od teh predlogov je treba še oblikovati. Zunanji “večnamenski centri” pa bodo morali spoštovati ključne zaščitne ukrepe za varstvo potreb in pravic posameznikov, še posebej z upoštevanjem standardov, ki zagotavljajo pošten in učinkovit azilni postopek ter dostop do učinkovitih pravnih sredstev.
Ozadje
Preseljevanje je mehanizem, s katerim se begunce (ne migrante ali iskalce azila), ki ne najdejo ustrezne zaščite v državi gostiteljici, preseli v drugo državo. Preseli se lahko samo tiste begunce, katerim sta UNHCR ali država gostiteljica že priznala status.
Agenda priznava, da “so nekatere države članice že ogromno prispevale k svetovnim prizadevanjem v zvezi s preseljevanjem”, medtem ko “druge ne prispevajo ničesar – v številnih primerih ne ponudijo alternativnih možnosti, kot so sprejem in odobritev prošenj za azil ali pomoč pri financiranju tujih prizadevanj.”
Po predlogu Evropske komisije bo število preseljenih beguncev, ki jih bo morala sprejeti vsaka država članica EU, odvisno od kriterijev, kot so BDP, število prebivalcev, stopnja brezposelnosti in že v preteklosti zbrani podatki.
EU je pred kratkim predstavila načrte, s katerimi želi okrepiti prizadevanja za odkrivanje, zaseg in uničenje plovil, preden jih uporabijo tihotapci. Če bodo ti ukrepi sprejeti, se bo lahko na tisoče migrantov in beguncev znašlo ujetih na konfliktnem območju. Poleg tega sta Egipt in Tunizija poostrila mejni nadzor iz strahu, da bi ju dosegel libijski konflikt. Zato je za migrante in begunce, ki so jim tihotapci, kriminalne tolpe ali libijski delodajalci ukradli ali zasegli potne liste, edini možen izhod iz države ta, da se podajo na nevarno potovanje čez morje v Evropo.