Pred izrednim vrhom v Bruslju v Amnesty International objavljamo akcijski načrt, s katerim pozivamo evropske vlade, naj takoj in učinkovito ukrepajo za odpravo katastrofe, v kateri je umrlo na tisoče beguncev in migrantov.
V dokumentu Europe’s sinking shame: The failure to save refugees and migrants at sea smo zbrali pričevanja preživelih brodolomov. Vključeni so izzivi in omejitve sedanjega izvajanja operacij iskanja in reševanja v osrednjem Sredozemlju, prav tako poročilo vsebuje prikaz načinov, kako bi se lahko to popravilo.
Pozivamo k takojšnjemu začetku humanitarne operacije za reševanje življenj na morju, tako da bi se z ustreznimi ladjami, letali in drugimi načini izvajalo patrulje, kjer so življenja v nevarnosti.
“Evropski voditelji, ki se bodo zbrali v Bruslju, imajo zgodovinsko priložnost, da končajo humanitarno tragedijo ogromnih razsežnosti,” je dejal John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo in Srednjo Azijo.
“Malomarnost Evrope pri reševanju na tisoče migrantov in beguncev, ki zaidejo v nevarnost v Sredozemskem morju, je podobna temu, da bi gasilci odklonili pomoč ljudem, ki skačejo z goreče stavbe. Odgovornost vlad ne more biti le pogasitev ognja, ampak tudi pomoč tistim, ki so stopili preko roba.”
V nasprotju z dosedanjim stališčem se je EU v ponedeljek zavezala, da bo okrepila kapacitete za iskanje in reševanje, države članice pa morajo to zdaj prevesti v dejanja.
Poročilo kaže, kako je odločitev o končanju Mare Nostrum, humanitarne operacije italijanske vojske, konec leta 2014 prispevala k dramatičnemu porastu smrti migrantov in beguncev na morju. Če bodo številke iz zadnje nesreče potrjene, je letos umrlo že najmanj 1700 ljudi, kar je stokrat več kot v istem obdobju leta 2014.
Številke prav tako razblinjajo mit, da je bila Mare Nostrum dejavnik, ki je privlačil begunce, saj se je število beguncev in migrantov, ki skušajo preko morja priti v Evropo, po njenem koncu povečalo. Letos smo priča rekordno visokemu številu beguncev in migrantov, ki skušajo preko morja prispeti v Evropo; v Italijo jih je prispelo že preko 24.000.
Po koncu operacije Mare Nostrum so evropske vlade naročile Frontexu, mejni agenciji EU, naj vzpostavi operacijo Triton.
To pa ni operacija za iskanje in reševanje. Za razliko od ladij Mare Nostrum, katerih delovanje se je razširjalo okoli 100 morskih milj južno od Lampeduse, je Triton omejen na patruljiranje mej 30 morskih milj od italijanske in malteške obale, daleč stran od mest, kjer večina plovil zaide v težave.
V Frontexu so sami priznali, da so njihova sredstva “primerna njihovemu mandatu, to je nadzoru meja EU, ne pa izvajanju policijskih nalog na 2,5 milijona kvadratnih kilometrov območja v Sredozemlju”. Namesto tega iskanje in reševanje večinoma doleti plovila obalnih straž. Admiral Giovanni Pettorino, vodja Centrov za koordinacijo morskih reševanj pri italijanski obalni straži, je Amnesty International povedal, da njihova plovila “ne bodo mogla pobrati vseh, če bomo edini, ki odhajamo tja.”
Veliko vlogo pri trenutnih operacijah reševanja imajo tudi trgovska plovila, čeprav niso oblikovana, opremljena ali usposobljena za reševanje na morju. Kljub prizadevanju vseh teh akterjev, ki so letos rešili že na desetine tisoče življenj, ne gre pričakovati, da bi lahko naslovili trenutno ogromno humanitarno krizo.
Malomarnost Evrope pri reševanju na tisoče migrantov in beguncev, ki zaidejo v nevarnost v Sredozemskem morju, je podobna temu, da bi gasilci odklonili pomoč ljudem, ki skačejo z goreče stavbe.
John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo in Srednjo Azijo
Množične utopitve
Ocenjuje se, da se je 18. aprila 2015 utopilo več kot 800 migrantov in beguncev, ko jih je neka trgovska ladja poskusila rešiti. Kot pravijo pri obalni straži, se je njihov čoln prevrnil, ko so se ljudje nagnetli na eno stran. To je podobno pričevanjem preživelih drugih tragedij, zbranih v poročilu Amnesty International.
25-letni Mohammad, Palestinec iz Libanona, je opisal, kako se je 4. marca prevrnil čoln, na katerem je bil s 150 ljudmi, ko se jim je približal velik čoln, namenjen vlečenju plovil, da bi jim pomagal.
“Vrgli so lestev iz vrvi… Številni so jo skušali ujeti in čoln se je prevrnil.. Padel sem v vodo. …Sirska ženska Immirdan je umrla skupaj z enoletnim sinom.”
V ladijski industriji so priznali, da imajo obsežna reševanja s trgovskimi ladjami številna tveganja, kar podčrtuje potrebo po profesionalni humanitarni operaciji.
Predstavniki glavnih evropskih in globalnih združenj ladijske industrije in pomorskih sindikatov so trenutno situacijo opisali kot “nevzdržno” ter pozvali države, naj povečajo sredstva in podporo operacijam iskanja in reševanja. V skupni izjavi so dejali, da je “….nesprejemljivo, da se mednarodna skupnost vedno bolj zanaša na trgovske ladje in pomorce, da izvajajo vedno več obsežnih reševanj.”
Po klicu na pomoč se je 8. februarja 2015 italijanska obalna straža podala na odprto morje v ledenih temperaturah, da bi rešila 105 ljudi iz prenatrpanega napihljivega čolna. Ta je bil eden od štirih čolnov, ki so dan prej izpluli iz Libije in zašli v težave. Ta dan je umrlo skupno več kot 330 beguncev in migrantov. Razen dveh civilnih ladij na območju je bila italijanska obalna straža edina, ki je bila na voljo za pomoč.
A oprema na dveh patruljnih čolnih brez strehe ni bila zadostna, da bi zagotovili toploto in zavetje rešenim in 29 jih je na krovu umrlo zaradi podhladitve. Salvatore Caputo, zdravstveni tehnik na krovu enega od plovil obalne straže, je povedal Amnesty International: “Da bi jih ogreli, smo jih pripravili do rotiranja med kabino in krovom, a je bilo zelo težko… Bil sem tako razbesnjen: rešimo jih, potem pa vidiš, da tako umrejo.”
Pripravljenost na ukrepanje
Massimiliano Lauretti, kapitan italijanske mornarice, je Amnesty International povedal, da bi se lahko humanitarno operacijo organiziralo v nekaj dneh, če bi za to prejeli ukaz.
“Italijanska mornarica je pripravljena. Vzpostavljeni so dobro osvojeni postopki. Zgradili smo izkušnje. Če nam naročijo, lahko znova začnemo humanitarno operacijo v zelo kratkem času, bolj ali manj v roku 48 do 72 ur.”
Amnesty International poziva evropske voditelje držav in vlad, ki se bodo udeležili jutrišnjega vrha, naj takoj vzpostavijo učinkovito operacijo za reševanje življenj na morju. Odločiti se morajo za takojšnjo napotitev zadostnih plovil in letal vzdolž glavnih migracijskih poti, da bodo reševala ljudi. Dokler se to ne vzpostavi, pa morajo evropske vlade nujno zagotoviti Italiji in Malti finančno in logistično podporo, ki jim bo omogočala okrepiti njihove kapacitete iskanja in reševanja.
“Politična preračunljivost je vodila v zmotno predstavo, da se bo tok ljudi ustavil, če se ne bo naredilo ničesar. Nedavni dogodki so pokazali, da to ne more biti dlje od resnice in da ima katastrofalne posledice,” je dejal John Dalhuisen.
“V četrtek lahko evropski voditelji končno konkretno ukrepajo. Ne more biti več opravičil za preprečevanje nadaljnjih smrti.”