Tretjič zapored smo v Amnesty International Slovenije sodelovali na Poti ob žici. Letos smo v petek mlade udeležence pohoda in njihove učiteljice in učitelje seznanjali z našo Šolo človekovih pravic (sola.amnesty.si), konkretno smo se skozi participatorne aktivnosti posvetili človekovim pravicam beguncev in migrantov, danes pa smo zbirali podpise pod peticijo Življenja so pomembnejša od mej. Kar 3065 pohodnikov in pohodnic je podpisalo peticijo evropskim voditeljem za zaščito beguncev in migrantov.
V okviru programa učenja človekovih pravic, ki se imenuje Šola človekovih pravic, sodelujemo tako z učitelji kot tudi z mladimi. Za prve pripravljamo izobraževalna gradiva in predloge, s pomočjo katerih lahko učenke in učence sami učijo o človekovih pravicah. V petek smo na kontrolnih točkah Gruda, Livada, Koseze in Polje prikazali nekaj teh gradiv in načinov, s poudarkom na pravicah beguncev in migrantov. Posebej je bilo dinamično na Grudi, kjer so otroci s socialnim pedagogom Sašom Kroneggerjem s pomočjo ladjic, plišastih živali in ključnih besed skupaj simbolno podoživeli zgodbo begunca, ki je moral pobegniti iz svoje države.
Skozi zgodbo, zgrajeno na resničnih podatkih o tem, s kakšnimi tegobami in izzivi se soočajo begunci, so mladi razmišljali o tem, kako je, če si prisiljen zapustiti svoj dom. Zakaj jih morajo ljudje zapuščati? Spraševali so se, kaj vzameš s sabo, če moraš na hitro zbežati. Kako greš na pot? Zakaj greš na pot s čolnom, zlasti celo takim, ki ni najbolj varen? Ali naletijo na dobrodošel sprejem v Evropi? Odzivi okoli 200 mladih, ki so sodelovali na taki participatorni delavnici, so se gibali od ogorčenja preko osuplosti do nejevere nad tem, kakšne tegobe so ljudje, tudi njihovi vrstniki, prisiljeni premagati v boju za boljše življenje ali celo samo preživetje. K razmisleku o tem so jih napotili tudi kvizi, ki smo jim jih ponudili v reševanje na vseh omenjenih točkah; kvize je rešilo na stotine otrok.
Preko 3000 ljudi podpisalo peticijo v enem samem dopoldnevu
Usode teh ljudi so se dotaknile tudi dobrih treh tisočpohodnikov in pohodnic, ki so podpisali peticijo evropskim voditeljem in od njih zahtevali:
1. Okrepitev operacij za iskanje in reševanje v Sredozemskem in Egejskem morju, pri čemer naj sodelujejo vse države članice EU.
2. Zagotovitev več varnih in legalnih poti v Evropo za tiste, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem, ter dostop do mednarodne zaščite (statusa begunca), ko pridejo do evropskih mej.
3. Naj s tretjimi državami, ki kršijo človekove pravice migrantov in beguncev, ne sodelujejo z namenom omejevanja in preprečevanja migracij v EU.
Podpise pod peticijo bomo v AIS v okviru kampanje S.O.S Evropa zbirali še do oktobra letos – tako na spletu (www.amnesty.si/zivljenja-pomembnejsa-od-mej) kot tudi na še drugih javnih dogodkih, potem pa jih bomo predali evropskim voditeljem, med drugim tudi slovenskemu predsedniku vlade Miru Cerarju.
Razdejanje na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki je na beg pred vojnami, oboroženim nasiljem preganjanjem in skrajno revščino pognalo na milijone ljudi, tisoči iščejo zatočišče v Evropi. Žal se Evropska unija in njene posamezne države članice v svoji migrantski politiki bolj kot na reševanje življenj osredotočajo na utrjevanje mej in izvajanje mejnega nadzora. Posledice so tragične; v Sredozemskem morju je do sredine aprila letos utonilo vsaj 1700 otrok, žensk in moških, kar je stokrat več kot v primerljivem lanskem obdobju. Po eni zadnjih večjih tragedij, ko je življenje izgubilo okoli 800 ljudi, so se evropski voditelji hitro dobili na vrhu, a žal so bili njihovi ukrepi nezadostni. V Amnesty International opozarjamo, da načrtovana potrojitev financiranja Tritona ne bo naslovila resničnih potreb iskanja in reševanja v Sredozemskem morju, če se ne bo delovanje operacije razširilo na odprto morje, kjer umre največ ljudi.