Amnesty International objavlja svoj letni pregled stanja na področju smrtne kazni in ugotavlja:
- Države so uporabljale smrtno kazen v zgrešenem poskusu razreševanja kriminala, terorizma in notranje nestabilnosti.
- Velik porast smrtnih obsodb gre v veliki meri pripisati Egiptu in Nigeriji – globalno je bilo izrečenih najmanj 2466 smrtnih kazni. To je v primerjavi z 2013 dvig za 28 odstotkov.
- 607 zabeleženih usmrtitev; število se je zmanjšalo za skoraj 22 odstotkov v primerjavi z letom 2013 (številka ne vključuje usmrtitve na Kitajskem, kjer usmrtijo več ljudi kot vse ostale države skupaj).
- 22 držav je izvrševalo usmrtitve, kar je enako kot v letu 2013.
Zaskrbljujoče veliko držav je v letu 2014 uporabljalo smrtno kazen v spopadanju z resničnimi ali domnevnimi grožnjami državni varnosti v povezavi s terorizmom, kriminalom ali notranjo nestabilnostjo, ugotavlja Amnesty International v svojem letnem pregledu smrtne kazni v svetu.
Število smrtnih kaznih, zabeleženih v letu 2014, je poskočilo za skoraj 500 v primerjavi z 2013, večinoma zaradi porasta smrtnih obsodb v Egiptu in Nigeriji, vključno z množičnimi obsodbami v obeh državah, povezanih z notranjimi konflikti in politično nestabilnostjo.
»Vlade, ki uporabljajo smrtno kazen z namenom, da bi zmanjšale število kaznivih dejanj, zavajajo same sebe. Nobenega dokaza ni, da je grožnja z usmrtitvijo bolj učinkovita kot katera druga oblika kazni,« je dejal generalni sekretar Amnesty International Salil Shetty.
»Lansko leto se je jasno pokazal negativen trend vlad, ki uporabljajo smrtno kazen v zgrešenem poskusu spopadanja z realnimi ali domnevnimi grožnjami državni varnosti in javni varnosti. Sramotno je, da se tako veliko držav po svetu dejansko igra z življenji ljudi – usmrtijo ljudi zaradi ‘terorizma’ ali da bi zadušile notranjo nestabilnost ali zaradi slabo premišljene ideje odvračanja od zločina.«
Vendar lahko v letu 2014 najdemo tudi dobre novice – manj usmrtitev je bilo zabeleženih v primerjavi z letom poprej in številne države so krenile na pot odprave smrtne kazni.
Države z največ usmrtitvami
Kitajska je zopet izvedla več usmrtitev, kot so jih vse ostale države na svetu skupaj. Amnesty International verjame, da je na tisoče ljudi usmrčenih in obsojenih na smrt vsako leto, vendar so te številke državna skrivnost in jih je zato nemogoče natančno določiti.
Ostale države, ki sestavljajo lestvico držav z najvišjim številom usmrtitev za leto 2014, so Iran (289 uradno objavljenih in najmanj 454, ki jih oblasti niso priznale), Savdska Arabija (najmanj 90), Irak (najmanj 61) in ZDA (35).
Če ne upoštevamo Kitajske, se za leto 2014 ve, da je bilo izvršenih najmanj 607 usmrtitev, medtem ko jih je bilo leto prej 778. To predstavlja zmanjšanje za 20 odstotkov.
Usmrtitve so bile v letu 2014 zabeležene v 22 državah, tako kot v 2013. To je pomembno zmanjšanje v obdobju 20 let; v letu 1995 je Amnesty International zabeležila usmrtitve v 42 državah. To kaže na jasen globalni trend, da se države odmikajo od smrtne kazni.
»Številke govorijo same zase – smrtna kazen postaja stvar preteklosti. V določenih državah, kjer še vedno izvajajo usmrtitve, se morajo soočiti s svojimi dejanji in se vprašati, ali želijo nadaljevati s kršitvijo pravice do življenja ali pa se bodo pridružili večini držav, ki so odpravile to skrajno kruto in nečloveško kazen,« je dejal Salil Shetty.
Državna varnost
Povsod po svetu je bil viden moteč trend držav, ki uporabljajo smrtno kazen kot način boja proti grožnjam državne varnosti. Na Kitajskem, v Pakistanu, Iranu in Iraku so bile usmrtitve ljudi, obsojenih ‘terorizma’.
Pakistan je po grozljivem napadu Talibanov na šolo v Pešovarju znova začel izvrševati usmrtitve. Sedem ljudi so usmrtili decembra, vlada je napovedala, da bodo usmrtili še na stotine več ljudi, obsojenih v povezavi s ‘terorizmom’. Z visokim tempom usmrtitev nadaljujejo v letu 2015.
Na Kitajskem so oblasti uporabile smrtno kazen kot kaznovalno orodje v akciji Močno udari (Strike Hard) proti nemirom v avtonomni regiji Xinjiang Uighur. Oblasti so za različne napade usmrtile najmanj 21 ljudi, tri ljudi pa so obsodili na smrt na množičnem dogodku na stadionu pred več tisoč gledalci.
»V letu, ko so globalno zavest prizadele odvratne samovoljne usmrtitve, ki so jih izvajale oborožene skupine, je ogorčenja vrednot, da so se vlade same zatekale k še več usmrtitvam, v nekakšnem avtomatičnem odzivu v boju s terorizmom in kriminalom,« je dejal Salil Shetty.
V nekaterih državah, vključno s Severno Korejo, z Iranom in Savdsko Arabijo, vlade nadaljujejo uporabo smrtne kazni kot orodjem za zatiranje drugačnega političnega mnenja.
Druge države so uporabljale usmrtitve na podobno zgrešen način v spopadu s kriminalom. V Jordaniji so decembra po osmih letih znova izvršili usmrtitve, in sicer enajstih, obsojenih zaradi umora; vlada je pojasnila, da je to korak pri odpravljanju zločinskega vala. V Indoneziji je vlada objavila načrte, da bodo večinoma usmrtili ljudi, obsojene trgovanja z drogo, s čimer nameravajo nasloviti javno varnost – obljube, ki so jo že začeli uresničevati v 2015.
Porast smrtne kazni
V letu 2014 je bil zabeležen drastičen porast števila smrtnih obsodb v primerjavi s prejšnjim letom – najmanj 2466 v primerjavi s 1925, kar predstavlja skok za več kot četrtino. To se je v veliki meri zgodilo zaradi dogodkov v Nigeriji in Egiptu, kjer so na stotine ljudi obsodili na smrt.
V Nigeriji so leta 2014 zabeležili 659 smrtnih kazni, število se je povečalo za več kot 500 v primerjavi z letom 2013, ko jih je bilo 141. Vojaška sodišča so na ločenih sojenjih izrekla 70 smrtnih obsodb za vojake zaradi upora v kontekstu oboroženega konflikta z Boko Haramom.
V Egiptu so med letom 2014 sodišča izrekla najmanj 509 smrtnih kazni, 400 več kot prejšnje leto. To vključuje tudi množične smrtne obsodbe 37 ljudi aprila in 183 ljudi junija, ki so sledile nepoštenim množičnim sojenjem.
Metode in zločini
Metode usmrtitve v letu 2014 so vključevale obglavljanje, obešanje, smrtonosne injekcije in streljanje. Javne usmrtitve so izvedli v Iranu in Savdski Arabiji.
Ljudje so bili obsojeni na smrtno kazen tudi za številne zločine, ki niso vključevali smrtnih žrtev, vključno zaradi ropa, kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in ekonomskih kaznivih dejanj. Ljudje so bili obsojeni na smrtno kazen celo zaradi ‘prešuštvovanja’, ‘bogokletja” ali ‘uporabe črne magije’, kar se sploh ne bi smelo dojemati za zločin. Številne države so uporabile nejasno definirane politične zločine za usmrtitev ljudi z resničnimi ali domnevnimi drugačnimi mnenji.
V ubijanju ljudi v imenu pravice ni nikakršne pravice.
Južnoafriški nadškof Desmond Tutu
Dejstva in številke
V letu 2014 je bilo v 22 državah usmrčenih najmanj 607 ljudi. To število predstavlja padec za 22 odstotkov v primerjavi z letom 2013. Takrat je Amnesty International zabeležila najmanj 778 usmrtitev v 22 državah po svetu.
Največ usmrtitev so izvedli na Kitajskem, v Iranu, Savdski Arabiji, Iraku in v ZDA – v tem vrstnem redu.
Kitajska je usmrtila več ljudi kot preostanek sveta skupaj – vendar je resnična razsežnost uporabe smrtne kazni na Kitajske neznana, saj se ta podatek šteje za državno skrivnost. V številko 607 torej niso vključene usmrtitve v tej državi.
V letu 2014 so samo v 22 državah, torej v približno ena od desetih držav na svetu, izvrševali usmrtitve – isto število kot v letu 2013. To število se je skoraj prepolovilo v primerjavi s tistim izpred dveh desetletij (41 držav je izvajalo usmrtitve v letu 1995).
140 držav po svetu, več kot dve tretjini, je smrtno kazen odstranilo z zakonom ali praksi.
Nadomestilo smrtne kazni z milejšo obliko kazni ali pomilostitvijo je bilo v letu 2014 zabeleženo v 28 državah. Najmanj 122 ljudi, ki so bili obsojeni na smrt v devetih državah, so v letu 2014 oprostili.
Najmanj 2466 obsodb na smrt je bilo zabeleženih v 55 državah v letu 2014, visok dvig v primerjavi s stanjem leta 2013 (najmanj 1925 smrtnih kazni v 57 državah).
Porast je na račun Egipta (najmanj 109 smrtnih kazni v letu 2013, najmanj 509 v letu 2014) in Nigerije (najmanj 141 smrtnih kazni v letu 2013, najmanj 659 v letu 2014).
Konec leta 2014 je bilo v svetu obsojenih na smrt najmanj 19.094 ljudi.
Sedem držav, v katerih so bile zabeležene usmrtitve v letu 2013, v letu 2014 ni izvrševalo usmrtitev (Bangladeš, Bocvana, Indonezija, Indija, Kuvajt, Nigerija in Južni Sudan), sedem drugih držav pa je po daljšem premoru znova začelo izvrševati: Belorusija, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Jordanija, Pakistan, Singapur in Združeni arabski emirati.
Različna poročanja kažejo na to, da so v Iranu usmrtili najmanj 14 ljudi, ki so bili v času storitve kaznivega dejanja mlajši od 18 let, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom.
V številnih državah, kjer so bili ljudje obsojeni na smrt ali usmrčeni, sodni procesi niso zadostili mednarodnim standardom poštenega sojenja. V Afganistanu, Bahrajnu, na Kitajskem, v Iranu, Iraku, Severni Koreji in Savdski Arabiji je to vključevalo mučenje ali drugo grdo ravnanje, da so izsilili ‘priznanje’.
Ljudi še vedno obsodijo na smrtno kazen in jo izvršijo za zločine, ki po mednarodnih standardnih ne sodijo med ‘najbolj hude zločine’, ki predstavljajo prag ‘namernega ubijanja’. Ta kazniva dejanja vključujejo zločine, povezane z drogo, v najmanj desetih državah v Aziji in na Bližnjem vzhodu, prav tako tudi ‘prešuštvovanje’ v zakonski zvezi (Združeni arabski emirati), ‘bogokletstvo’ (Pakistan), ekonomska kazniva dejanja (Kitajska, Severna Koreja, Vietnam), posilstva (Afganistan, Indija, Iran, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati) in ‘čarovništvo’ ter ‘uporaba črne magije’ (Savdska Arabija).
Decembra je 117 držav – več kot kadarkoli prej – glasovalo v prid resolucije Generalne skupščine ZN za moratorij na uporabo smrtne kazni.