V okrevanju po pandemiji se morajo podjetja in vlade prednostno posvetiti zagotavljanju čistih in zelenih dobavnih verig za baterije.

12. decembra 2015 so se države v Parizu dogovorile za doslej najbolj ambiciozen načrt za spopadanje s podnebno krizo. Pariški sporazum je zgodovinsko pomembna mednarodna pogodba, s katero so se države povezale, da bi omejile uničujoče posledice podnebnih sprememb.

V Amnesty smo zelo zaskrbljeni glede nekaterih odločitev, sprejetih v preteklih tednih, namen katerih je očitno izključevati nevladne organizacije oz. jih omejevati v njihovem legitimnem delovanju. V to sodi tudi amandma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke glede nerazumno ostrih pogojev za (so)delovanje nevladnih organizacij v zakonu o naravi.

Januarja letos je Odbor ZN za človekove pravice objavil zelo pomembno odločitev, da morajo vlade pri deportaciji prosilcev za azil upoštevati kršitve človekovih pravic, ki jih povzroča podnebna kriza.

Mladi menijo, da so podnebne spremembe eden najbolj pomembnih izzivov, s katerimi se sooča svet. To je izsledek velike raziskave več kot 10.000 mladih ljudi generacije Z. Raziskavo je Amnesty International naročila pri Ipsos MORI, ki jo je izvedla med ljudmi, starimi med 18 in 25 let, v 22 državah sveta*.

Gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki v Sloveniji izvaja aktivnosti Petkov za prihodnost Grete Thunberg, je slovenska Amnesty International danes v okviru njihovega petkovega podnebnega protesta pred poslopjem državnega zbora predala priznanje Ambasadorji vesti 2019.

Letošnji naziv Ambasador vesti Amnesty International so prejeli podnebna aktivistka Greta Thunberg in gibanje šolske mladine Petki za prihodnost (Fridays for Future).