Mladi menijo, da so podnebne spremembe eden najbolj pomembnih izzivov, s katerimi se sooča svet. To je izsledek velike raziskave več kot 10.000 mladih ljudi generacije Z. Raziskavo je Amnesty International naročila pri Ipsos MORI, ki jo je izvedla med ljudmi, starimi med 18 in 25 let, v 22 državah sveta*.
Vprašani so bili o mnenjih glede trenutnega stanja na področju človekovih pravic v svoji državi in v svetu, katere teme se jim zdijo najbolj pomembne in kdo je po njihovem odgovoren za naslavljanje zlorab človekovih pravic.
Anketirani so izbirali do pet tem s seznama 23 velikih izzivov, s katerimi se sooča svet. Gledano v celoti jih je 41 odstotkov ocenilo, da so ena najbolj pomembnih tem podnebne spremembe. To pomeni, da so bile na globalni ravni izpostavljene najbolj pogosto. 36 odstotkov je izbralo onesnaževanje, 31 odstotkov pa terorizem.
Vprašani so bili tudi po tem, kateri so najbolj pomembni okoljski izzivi. S seznama desetih so najpogosteje izbrali globalno segrevanje (57 odstotkov), med drugimi pa so imeli na izbiro še onesnaževanje oceanov, zraka in krčenje gozdov.
Mlade skrbijo tudi korupcija, gospodarska nestabilnost, dohodkovna neenakost, nasilje nad ženskami …
Anketa je pokazala še vrsto drugih vsakodnevnih skrbi generacije Z.
Na nacionalni ravni je bila korupcija najpogosteje navedena kot ena od najbolj pomembnih tem (36 odstotkov), sledijo gospodarska nestabilnost (26 odstotkov), onesnaževanje (26 odstotkov), dohodkovna neenakost (25 odstotkov), podnebne spremembe (22 odstotkov) in nasilje nad ženskami (21 odstotkov).
Mladi cenijo človekove pravice
Večina mladih na splošno ceni človekove pravice in želi, da bi vlade za njihovo zaščito prevzele največ odgovornosti.
Večina vprašanih se je strinjala, da:
- je zaščita človekovih pravic temeljna za prihodnost njihovih držav (73 odstotkov strinjanja proti 11 odstotkom nestrinjanja);
- bi morale vlade blagostanje svojih državljank_ov bolj upoštevati kot gospodarsko rast (63 odstotkov za in 13 odstotkov proti);
- morajo biti človekove pravice zaščitene, tudi če ima to negativne posledice za gospodarstvo (60 odstotkov za in 15 odstotkov proti taki oceni).
