Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Sveta Evropske unije in kot ponavadi smo v Amnesty International za predsedujočo državo pripravili vrsto priporočil in/ali zahtev za ukrepanje na področju človekovih pravic.
Zahteve s petih področij
Slovenija je v naslednjih šestih mesecih v edinstvenem položaju, da se odločno zavzame za človekove pravice in pri tem pokaže sposobnost vodenja. V Amnesty International smo o tem pisali slovenskim oblastem in jih spodbudili k delovanju na petih področjih:
1. Zagotovite napredek pri zaščiti in spodbujanju človekovih pravic in pravne države v EU, zlasti glede aktualnih postopkov po 7. členu Pogodbe o delovanju EU (PDEU), glede pristopa EU tako k Evropski konvenciji o človekovih pravicah kot k Istanbulski konvenciji ter glede razvoja zakonodaje EU proti strateškim tožbam proti udeležbi javnosti (zakonodaja anti-SLAPP).
2. Postavite človekove pravice v središče zunanje politike EU s prednostno obravnavo človekovih pravic v odnosih s tretjimi državami, zagovarjanjem dosežkov na multilateralnem področju in krepitvijo podpore zagovornikom_cam človekovih pravic s sprejetjem letnih sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o zagovornikih človekovih pravic. Prav tako vas spodbujamo, da vodite prizadevanja za razvoj inovativnih strategij človekovih pravic za posamezne države in da pospešite komunikacije EU o človekovih pravicah in zagovornikih človekovih pravic kot ključnih akterjev človekovih pravic.
3. Vodite procese na področju azilne in migracijske politike, osredotočene na solidarnost in človekove pravice, z usmerjanjem pogajanj glede novega Pakta EU o azilu in migracijah. Zagotoviti je treba učinkovit dostop do azila v državah EU in odgovornost za kršitve človekovih pravic na mejah EU prek vzpostavitve učinkovitega neodvisnega mehanizma monitoringa meja ter vzpostaviti delujoče mehanizme solidarnosti in izkrcanja. Pravice migrantov in prosilcev za azil bi morale biti osrednjega pomena za pogajanja in izvajanje katerega koli sporazuma o sodelovanju na področju migracij s tretjimi državami.
4. V središče pogajanj o svežnju pravil digitalnih storitev postavite človekove pravice z zagotavljanjem odgovornosti ponudnikov spletnih storitev, večjo preglednostjo praks spletnih platform, obravnavo poslovnih modelov, ki temeljijo na nadzoru uporabnikov ter na sistemih predlagalnih algoritmov, z uvedbo jasnejših pravil za moderiranje in z obravnavo prevladujoče vloge nadzornikov dostopa (gatekeeper) v spletnem okolju.
5. Zagotovite dostop do odprave krivic za žrtve kršitev človekovih pravic in žrtve okoljskih škod z usmerjanjem pogajanj o prihajajoči zakonodajni pobudi trajnostnega upravljanja podjetij. Uvesti je treba skrbnost poslovanja v skladu s Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu ter vzpostavitvi odškodninske odgovornosti družb (matičnih in obvladujočih).