V okrevanju po pandemiji se morajo podjetja in vlade prednostno posvetiti zagotavljanju čistih in zelenih dobavnih verig za baterije.
Amnesty International je objavila nabor načel, ki jih je treba uresničiti, da litij-ionske baterije, ki napajajo električna vozila in številne elektronske naprave in ki so ključne pri naslavljanju podnebnih sprememb, ne bi bile povezane z zlorabami človekovih pravic ali okoljsko škodo.
Načela, ki jih morajo spoštovati podjetja, vključno s finančnim sektorjem:
- 1. Spoštujte človekove pravice in okolje.
- 2. Zavedajte se in prepoznajte, na kako veliko človekovih pravic lahko vplivate.
- 3. Poiščite rešitve, ne bežite stran.
- 4. Bodite transparentni.
- 5. Spoštujte prizadete skupnosti in staroselska ljudstva in delajte z njimi.
- 6. Spoštujte delavske pravice.
- 7. Dojemajte zagovornike okolja in človekovih pravic kot zaveznike, ne nasprotnike.
- 8. Izpeljite oceno tega, kakšno tveganje za človekove pravice predstavlja to, kako zagotavljate varnost za svoje operacije.
- 9. Ne plačujte podkupnin, spopadite se s korupcijo.
- 10. Ne uporabljajte rudnin z morskega dna.
- 11. Prizadevajte si za zasnovo, ki je učinkovita z viri, ki omogoča popravilo in ponovno rabo.
- 12. Prizadevajte si za to, da se čim več materialov v bateriji reciklira ter za varno zasnovo baterij in njihovo recikliranje.
- 13. Prehod od motorjev z notranjim izgorevanjem takoj, ko je mogoče.
- 14. Podpirajte hiter prehod na 100-odstotne obnovljive vire energetske mreže, tudi v svojem delovanju.
Načela, ki jih morajo spoštovati vlade:
- 1. Z zakoni zahtevajte od podjetij, naj spoštujejo človekove pravice in okolje.
- 2. Uresničujte regulative, ki zagotavljajo spoštovanje pravic.
- 3. Uresničujte zakone o varovanju okolja.
- 4. Preiščite zlorabe človekovih pravic in okolja ter se odzovite, vključno z zagotavljanjem poprave škode.
- 5. Sodelujte z drugimi vladami pri naslavljanju tveganj za človekove pravice in za okolje, ki so povezana z delovanjem podjetij.
- 6. Odpravite in kaznujte korupcijo.
- 7. Nasprotujte rudarjenju v globokem morju.
- 8. Podprite politike, katerih cilje je zmanjšanje potovanj z avti in število avtov na cesti.
- 9. Postavite končni rok za ustavitev prodaje novih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, v skladu z znanstveno utemeljenimi cilji za zmanjšanje izpustov.
- 10. Postavite standarde za energijsko učinkovitost izdelkov in vozil, da bi se prihranili elektrika in viri.
- 11. Uveljavite kriterije za minimalno življenjsko dobo baterij.
- 12. Poskrbite za obvezno popravilo, zbiranje in recikliranje.
- 13. Zagotovite hiter prehod na 100-odstotno obnovljiva energetska omrežja.
- 14. Zahtevajte poročanje o ogljičnem odtisu baterij in postavite minimalne pragove.
Zdaj priložnost za bolj pošteno in trajnostno prihodnost
Raziskava Amnesty je že pred leti razkrila, na kakšen način lahko kobalt, ki ga nakopljejo otroci v DR Kongu, vstopa v dobavne verige nekaterih največjih svetovnih znamk za elektroniko in električna vozila. V Južni Ameriki pa dokazi kažejo na to, da predstavlja pridobivanje litija tveganje za vodne vire staroselskega prebivalstva in krhke ekosisteme. Povečane potrebe po “zelenih” baterijskih tehnologijah predstavljajo tudi nova tveganja za okolje, tako onesnaževanje rudniških območij, škodo na oceanskem dnu in povečevanje količine odpadkov zaradi neučinkovite zasnove izdelkov.
“Tehnologije, kot so na primer električna vozila, so ključne za korak proč od fosilnih goriv, a tudi revolucija baterij ima svoja tveganja za človekove pravice in planet. Sedaj je kritični trenutek, da razmislimo, na kakšen način delujejo naša gospodarstva in industrije – sredi nočne more pandemije je priložnost, da zgradimo bolj pošteno in trajnostno prihodnost,” je dejal Mark Dummett, direktor programa globalnih tematik pri Amnesty International.
“Podjetja na vseh stopnjah dobavne verige baterij pozivamo, naj odigrajo svojo vlogo pri resničnem napajanju sprememb. Človekove pravice morajo biti v središču njihovega delovanja – to lahko, med drugim, pomeni, da morajo narediti oskrbovalne verige bolj pregledne, da morajo zagotavljati popravo škode, ki jo povzročijo, ali da se s skupnostmi prvotnih prebivalcev posvetujejo o rudarskih projektih, ki te ljudi (pri)zadevajo.”
“Tudi vlade morajo pokazati pobudo s tem, da podprejo naložbe in energetske rešitve, ki temeljijo na pravičnem prehodu v nove tehnologije. Podjetja, ki se ukvarjajo z baterijsko industrijo in ki ne spoštujejo človekovih pravic, bi morala izgubiti posle; to pomeni, da morajo vlade izvrševati zakone o varstvu okolja, preiskati navedbe zlorab in poskrbeti, da je dolžna skrbnost glede človekovih pravic zakonska obveznost.”
Napajanje sprememb
V dokumentu Powering Change: Principles for Business and Governments in Battery Value Chain (Napajanje sprememb: Načela za podjetja in vlade pri dobavnih verigah baterij) Amnesty International določa ključna načela, ki jih morajo vlade in podjetja spoštovati, da ne bi povzročala, prispevala ali bila neposredno povezana s kršitvami človekovih pravic ali okoljsko škodo.
Načela je podpisalo še 51 drugih organizacije s področja človekovih pravic in okolja (navedeni so na koncu dokumenta).
Načela se nanašajo na vsa podjetja, ki sodelujejo v tej panogi, vključno s finančnim sektorjem, ki veliko vlaga v trajnostno naravnane naložbene sklade.
Amnesty International proizvajalce poziva, naj razvijejo baterije z največjo možno učinkovitostjo porabe virov, vključno z inovacijami, da se uporabi manj materialov in mineralov, in naj si prizadevajo za 100-odstotno varno reciklažo vsebine baterij.
Dokument izpostavlja tudi nevarnost rudarjenja na morskem dnu ter podjetja in vlade poziva, naj proaktivno podprejo moratorij na to prakso.
Organizacija Greenpeace v nedavnem poročilu opozarja, da se oceanska dna “razdeljujejo”, kljub resnim pomislekom glede vpliva rudarjenja na morske ekosisteme. Greenpeace je ugotovil, da je majhno število korporacij monopoliziralo raziskovanje globokomorskih površin, ki so skupno dobro, navkljub resnim opozorilom okoljskih znanstvenikov.
Amnesty International vlade in podjetja poziva tudi, naj sodelujejo z zagovorniki okoljskih pravic in staroselskimi skupnostmi – z njimi naj se posvetujejo in jih ustrezno informirajo o načrtovanih operacijah in morebitnih tveganjih.
“Podjetja bi morala zagovornike okolja in človekovih pravic obravnavati kot zaveznike in ne nasprotnike,” je dejal Mark Dummett.