12. decembra 2015 so se države v Parizu dogovorile za doslej najbolj ambiciozen načrt za spopadanje s podnebno krizo. Pariški sporazum je zgodovinsko pomembna mednarodna pogodba, s katero so se države povezale, da bi omejile uničujoče posledice podnebnih sprememb.
Ob njegovem petem rojstnem dnevu smo zbrali pet razlogov, zakaj je pomemben, pet razlogov, zakaj ga je treba izboljšati, in pet stvari, za katere upamo, da se bodo zgodile.
5 super stvari v zvezi s Pariškim sporazumom
1. Ves svet (no, skoraj ves svet) se je strinjal glede boja proti podnebnim spremembam. Prvič sploh imamo skupni cilj glede temperature, za katerega si prizadevamo: 1,5 stopnje Celzija nad predindustrijskimi ravnmi. Če bi omejili globalno segrevanje za toliko, bi preprečili najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb.
2. Z njim so vse države pravno zavezane, da morajo določiti cilje za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, tako dolgoročno kot kratkoročno, ter da delijo svoje cilje in načrte za njihovo doseganje.
3. Ustvaril je velik zagon za gibanje proti podnebnim spremembam. Od leta 2015 se je podnebni aktivizem razširil po vsem svetu, saj vedno več ljudi zahteva odgovornost od vlad in korporacij.
4. Prepoznava, da morajo biti aktivnosti za okolje zasidrane v človekovih pravicah. Po dolgotrajnih kampanjah organizacij za človekove pravice, vključno z Amnesty International, so v Pariški sporazum vključili zahtevo, da vlade presojajo, kako njihove podnebne politike vplivajo na pravico do zdravja, pravice staroselskih ljudstev, migrantov, otrok, žensk in drugih, ki jih nesorazmerno prizadeva podnebna kriza.
5. To je pospešilo gibanje za podnebno pravičnost, kar pomeni spopadanje s podnebnimi spremembami ob hkratnem zmanjševanju neenakosti in delanju napredka na področju človekovih pravic. Podnebna pravičnost prepoznava, da podnebne spremembe vseh ne prizadevajo na enak način, in zahteva, da so rešitve osredotočene na glasove in pravice tistih, ki so najbolj prizadeti. Perspektiva človekovih pravic lahko tudi okrepi pravne akcije v okviru prizadevanj proti podnebnim spremembam; prihaja do vedno več sodnih postopkov proti državam in podjetjem, ki ne ukrepajo glede podnebnih sprememb.
5 razlogov, da je Pariški sporazum treba izboljšati
1. Pariški sporazum niti enkrat ne uporabi besede “odgovornost”. Ni mehanizma, da bi države odgovarjale, če imajo še naprej alarmantne ravni izpustov ogljikovega dioksida. Ker podnebne zaveze posameznih držav niso pravno zavezujoče, ni posledic, če se države ne držijo podnebnih načrtov, ki jih predložijo v okviru sporazuma.
2. Podnebne zaveze držav niso dovolj.
Vse zaveze držav skupaj doslej predstavljajo le petino tega, kar svet potrebuje, da bi se doseglo cilj omejevanja globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija.
3. Nekatere od držav, ki so najbolj odgovorne za emisije tako v preteklosti kot sedaj, nočejo prispevati svoj pošten delež in pomagati razvijajočim se državam doseči njihove podnebne cilje ali se soočiti s škodljivimi vplivi podnebnih sprememb.
4. Spoštovanje človekovih pravic v podnebnih ukrepih ostaja postranskega pomena. Nekatere od metod, ki si jih države predlagajo za omejevanje izpustov, imajo resne posledice za človekove pravice, na primer, vzpostavljanje velikih bioenergijskih plantaž, zaradi katerih bi izselili staroselska ljudstva in lokalne skupnosti.
5. Postopek pogajanj o pravilih za uresničevanje Pariškega sporazuma traja čisto predolgo, zlasti glede na to, da imamo tako malo časa za to, da ohranimo temperature nižje od 1.5 stopinje Celzija.
5 stvari, ki jih morajo države narediti zdaj
1. Države pogodbenice (to je tudi Slovenija) morajo takoj sprejeti bolj ambiciozne cilje na področju boja proti podnebni krizi, ki morajo spoštovati človekove pravice in biti vključeni v nacionalne zakonodaje. Predvsem se morajo še bolj potruditi bogatejše države.
2. Vse države morajo takoj ukrepati za postopno opuščanje fosilnih goriv in njihovo nadomeščanje z obnovljivimi viri energije, ki morajo biti prav tako v skladu s človekovimi pravicami.
3. Vsi, predvsem pa tisti, ki jih najbolj prizadevajo podnebne spremembe ali prehod na gospodarstvo brez fosilnih goriv, morajo imeti možnost sodelovanja pri sprejemanju odločitev o podnebnem ukrepanju, ki jih zadevajo.
4. Treba je dejansko zniževati izpuste, ne ponujati lažnih rešitev – te segajo od problematičnih trgov ogljika do tehnoloških rešitev, ki kršijo pravice staroselskih ljudstev in lokalnih skupnosti.
5. Nujno je treba zagotoviti prenos tehnologije in finančnih sredstev, da se zagotovi podporo in sredstva državam in ljudem, ki so najbolj prizadeti zaradi podnebnih sprememb.
