V Amnesty smo zelo zaskrbljeni glede nekaterih odločitev, sprejetih v preteklih tednih, namen katerih je očitno izključevati nevladne organizacije oz. jih omejevati v njihovem legitimnem delovanju. V to sodi tudi amandma poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke glede nerazumno ostrih pogojev za (so)delovanje nevladnih organizacij v zakonu o naravi.
Spremembe tega zakona so danes, 12. maja 2020, na dnevnem redu omenjenega odbora. Njegove člane_ice smo pozvali, naj zavrnejo omenjeni amandma SNS. Kliknite tukaj za pdf dopisa.
Dolgotrajne škodljive posledice
V Amnesty International Slovenije z veliko zaskrbljenostjo v zadnjih tednih spremljamo hitro sprejemanje ali predlaganje tudi takih zakonskih rešitev, ki nimajo neposredne veze z bojem proti koronavirusom in/ali, ki so hitre in nedomišljene, s tem pa bodo imele dolgotrajne škodljive posledice, tudi za varstvo okolja.
Predlog sprememb zakona o naravi je tak primer. Obravnava se po skrajšanem postopku – kjer se strinjamo z oceno Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, da je sprejemanje zakona »po skrajšanem postopku, brez javne razprave, sredi pandemije nedostojno in nesprejemljivo«. Dodajmo, da je tudi nepotrebno.
Gre za izredno pomembno področje, ki si zasluži trezne premisleke in vključenost stroke – in to so tudi nevladne organizacije na tem področju!
Zato poslance pozivamo, da zavrnejo amandma poslanske skupine SNS, ki iz nedavnega protikoronskega zakona »kopira« zaostritve pogojev za (so)delovanje nevladnih organizacij. Ti pogoji so že bili poslani v presojo slovenskemu ustavnemu sodišču, vsekakor pa že zdaj ljudje s terena vedo, da so preostri in neprimerni ter očitno namenjeni izključevanju nevladnega glasu, ki predstavlja glas narave.
Svetovni trend omejevanja dela zagovornikov okolja
Z vidika človekovih pravic želimo nujno opozoriti na dvoje.
Prvo je, da gre pri takem izključevanju nevladnih organizacij – in s tem zagovornikov okolja – za nevaren pojav, ki se širi po svetu. Ljudje, ki se borijo za naravo in okolje, so med tistimi zagovorniki človekovih pravic, ki so najbolj »na udaru«. Žal številni, ki se borijo za pravico do čistega in zdravega okolja, zaradi svojega dela celo izgubijo življenja. Njihovo delo jih pogosto postavi v nevarnost, saj stopajo na prste političnim in gospodarskim interesom.
Po podatkih lanske študije, objavljene v Nature Sustainability, je bilo med letoma 2002 in 2017 ubitih najmanj 1558 ljudi v 50 državah sveta, medtem so ko skušali braniti svojo zemljo, vodo ali lokalni habitat.
To je seveda najbolj okruten vidik: a omejevanje dela ljudi in organizacij, ki skušajo braniti naravo, poteka tudi manj smrtonosno, a kljub temu »učinkovito«: z nadlegovanjem, ustrahovanjem in – nenazadnje – administrativnimi ovirami, katerih namen je njihovo izključevanje.
Ne dovolimo tega: boj za naravo, zdravo življenjsko okolje ter s tem zdravo in kakovostno življenje je vse preveč pomemben!
Gre za človekove pravice
Drugo, kar želimo izpostaviti, je, da gre za človekove pravice! Prazna je »izbira« med človekovimi pravicami in okoljem. Pravzaprav je ni.
Podnebna kriza ogroža samo preživetje človeka in vse človekove pravice: do življenja, zdravja, bivališč, vode in sanitarij ter preživljanja. Nesorazmerno so prizadeti ljudje, ki so že tako na robu družbe zaradi revščine in diskriminacije. Milijoni že trpijo katastrofalne posledice in to se bo še poslabšalo, s čimer se bodo povečale obstoječe neenakosti in zasadilo seme pogube za sedanje in prihodnje generacije.
Naj si za konec izposodimo pronicljive besede mlade zagovornice človekovih pravic in okolja iz filipinskih Petkov za prihodnost Claudie Gancayco:
»Borite se moramo, kot da nam zmanjkuje časa – ker nam zmanjkuje časa. In boriti se moramo, kot da je to edini planet, ki ga imamo – ker to je edini planet, ki ga imamo.«
Tudi slovenska narava je ena sama, je od nas vseh in potrebuje varuhe. V teh časih je treba krepiti ljudi in organizacije, ki so na njeni strani in strani okolja – ne pa jih s prozornimi potezami izključevati in onemogočati.