Državni zbor je kljub opozorilom stroke in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja in vode, sprejel zakon o vodah.
Vlada je v pripravi zakonskega besedila stroko in NVO preslišala, zakon je bil sprejet na hitro, brez zadostne javne razprave (zanjo je bilo odmerjenih le 12 delovnih dni).
Še več: zavrnjene so bile vse pripombe, ki so bile v tem kratkem času podane, vlada pa je po koncu javne razprave v predlog zakona vnesla nove spremembe, ki so rešitve še poslabšale.
Zakon o vodah širi dopustne gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih in s tem po opozorilih stroke predstavlja tveganje za podzemne vode. Posega tudi v javno dobro.
Potem ko na zakon ni bil izglasovan veto, je skupina nevladnih organizacij in zavzetih aktivistk_aktivistov začela aktivnosti za referendum (kliknite tukaj za podpornike in organizatorje). Do 24. maja je treba zbrati 40.000 podpisov, overjenih na upravnih enotah.
Prizadevanja podpiramo tudi v Amnesty International Slovenije in vas vabimo, da oddate svoj podpis in/ali pomagate pri zbiranju podpisov.
Kliknite tukaj za informacijo, kako lahko oddate podpis podpore referendumu za pitno vodo.
Občutno se razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča
Z zakonskimi spremembami so se omogočile gradnje objektov, ki so bili do sedaj prepovedani:
- objekti v javni rabi po 26. točki 3. člena gradbenega zakona: nestanovanjska stavba, kot so gostinska stavba, poslovna in upravna stavba, trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, stavba splošnega družbenega pomena, obredna stavba in druga nestanovanjska stavba, če je namenjena javni rabi, in javna površina, kot je javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina;
- enostavni objekti, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ima samo eno etažo …
S posegi na vodna in priobalna območja se bodo občutno povečala tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so glavni viri naše pitne vode. Vodni in obvodni prostori, predvsem ob tekočih površinskih vodah, so namreč izjemno pomembni tudi za varovanje podzemne vode in posledično glavnih virov pitne vode.
Umestitev novih in večjih gradenj na vodna in priobalna zemljišča bi pomenila tudi večje tveganje za izpostavljenost teh objektov vodni eroziji in poplavam. To pa vodi v povečano potrebo po protipoplavnih regulacijah voda, ki predstavljajo dodaten, pogosto grob poseg v vodni prostor.
S spremembo zakona je zakonodajalec črtal omejitve, da je možna gradnja le na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj obstoječega naselja. Zakon tako širi posege tudi na vsa ostala naravna vodna in priobalna zemljišča, ki so v zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti voda.
Zakon o vodah dopušča možnost, da zasebni interesi zasenčijo javno dobro.*
Problematično navezovanje na drugo zakonodajo
Zakon o vodah je eden v vrsti zakonov, ki se spreminjajo v tem nemirnem času, zaznamovanem s covidom-19, pogosto brez javne razprave. Še dodatno postane problematičen, če upoštevamo, da se sklicuje na gradbeni zakon, torej je določitev izjem netransparentna, in se lahko preko prihodnje novele gradbenega zakona še širi – ne da bi se sploh poseglo v zakon o vodah.
Veliko skrb pa vzbuja tudi predlog sprememb zakona o varstvu okolja, ki je trenutno osnutek na ravni ministrstva. Ta osnutek pa glede okoljevarstvenega soglasja sploh ne predvideva več možnosti zavrnilnega mnenja – torej bi bili po zakonu kar vsi posegi v prostor okoljsko dopustni.
* Informacija (analiza) je povzeta po gradivih pobudnikov referenduma.