Novo poročilo komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) se zaključuje s priporočili slovenskim oblastem. Pet od dvanajstih priporočil se posredno ali neposredno dotika prav nezadovoljivega ravnanja slovenskih javnih organov v zadnjih letih in desetletjih pri vključevanju romskega prebivalstva v večinsko družbo, vključno z vsemi pravicami in možnostmi, ki jih ima večina. Zaradi sedanjega zaskrbljujočega stanja bo ECRI izvedel vmesni pregled stanja že čez dve leti prav na področju položaja in kršitev pravic romskega prebivalstva, kot tudi na področju krepitve in nekaznovanosti sovražnega govora.
Strokovnjaki Sveta Evrope pozivajo slovenske oblasti, naj prioritetno sprejmejo ukrepe, da se zagotovi učinkovit in nediskriminatoren dostop do dostojnih in varnih bivanjskih pogojev v vseh okoljih, kjer živi tudi romsko prebivalstvo. Pri tem posebej poudarjajo, naj se zagotovi voda, elektrika in kanalizacija, če je potrebno spremeni področno zakonodajo, pravilnike ali administrativne prakse, v dialogu z lokalnimi oblastmi in romskimi skupnostmi.
Komisija Sveta Evrope tudi ponovno opozarja na neizpolnjevanje dolžnosti Slovenije, da bi zbirala uradne podatke, anonimizirane, a analizirane glede na etnijo in raso, da se lahko uvede primerne ukrepe v boju zoper sistemsko diskriminacijo. Pozdravlja spremembe na tem področju, ki jih je prineslo noveliranje zakonodaje leta 2023, in poziva, da se možnosti zbiranja podatkov primerno uporabi. Poročilo opozarja na ocene in raziskave, ki govorijo, da v jugovzhodni Sloveniji zgolj 12,3 odstotka romskih otrok dokonča vseh devet let osnovne šole, ob tem da se nadaljujejo prakse segregacije tako v predšolskem kot v šolskem sistemu. Opozarjajo tudi na premeščanje romskih otrok v šole za otroke s posebnimi potrebami zgolj zato, ker imajo težave pri sledenju pouku, ker ne razumejo jezika. Romski otroci so v programih za otroke s posebnimi potrebami prisotni 30- do 40-odstotno, čeprav predstavljajo zgolj pol odstotka celotne populacije.
Komisija proti rasizmu in nestrpnosti je pozdravila sistemsko ureditev delovnega mesta romskih pomočnikov in njihovo izobraževanje. Kot obetajočo, dobro prakso so izpostavili dnevni center v Trebnjem Kher šu beši.
dostop do vode je človekova pravica
Strokovnjaki Sveta Evrope tudi pozdravljajo, da so v policijskih vrstah štirje predstavniki in predstavnice romskega prebivalstva, a hkrati opozarjajo na visoko brezposelnost med romskim prebivalstvom, ki se sooča z diskriminacijo med delodajalci. Zato pozdravljajo podaljšano obdobje, ko so lahko Romi in Rominje zaposleni prek javnih del, čeprav to redko vodi v redno zaposlitev. Rešitve ne vidijo v zaostrovanju politik, ampak v novih programih, ki bi nudili dodatne vzpodbude delodajalcem, da romske delavke in delavce vključijo v svoje delovne time.
Posebno skrb pa so pri strokovnjakih Sveta Evrope zbudili podatki o zdravstvenem stanju romskega prebivalstva v Sloveniji, saj umirajo v povprečju 29 oziroma 20 let prej od večinskih prebivalcev_k. Romski otroci do petega leta umirajo 7-krat pogosteje kot ostali otroci v Sloveniji, Rominje pa se 16-krat pogosteje soočajo s hudimi zdravstvenimi težavami v času nosečnosti in poroda. Razlogi za zaskrbljujoče stanje so tako v jezikovnem prepadu, v prehitri obravnavi in manku pojasnil, kot v primerih rasističnih stereotipov naperjenih zoper Rome in Rominje ter v nezaupanju med romskim prebivalstvom, ki se že desetletja krepi, v odnosu do javnih institucij. Ukrepi na področju zagotavljanja enakopravne zdravstvene oskrbe tudi niso vključeni v vladno strategijo, ki je bila sprejeta leta 2023. Poročilo Sveta Evrope ob tem poudarja pomen preventivnih zdravstvenih programov in izobraževanja, ki mora potekati v dialogu z romskimi skupnostmi, kot tudi pomen izboljšanja socialnoekonomskih dejavnikov, kot so osnovne življenjske razmere, v katerih romsko prebivalstvo živi.