Amnesty International Slovenije in Pravna mreža za varstvo demokracije: Novomeška občina z rušitvijo doma mlade ženske brez sodne odločbe ravnala v nasprotju z ustavnopravnim varstvom človekovih pravic
»Rušitev lesene hiške, v kateri je mlada ženska živela od maja letos in ki je bila njen edini dom, predstavlja nespoštovanje pravne države, sodne prakse slovenskega ustavnega sodišča in resno kršitev človekovih pravic,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije. Izjava obeh organizacij je vezana na to, da so novomeške občinske oblasti 10. julija 2026 porušile dom bodoče mamice.
Odkar je bilo njeno bivališče porušeno, živi mlada ženska v improviziranem šotoru – ležišču, pokritem s črno plastiko, ki jo podpira nekaj lesenih palic.
»Objekt je predstavljal edini dom osebe. Njegovo rušenje brez predhodnega obvestila, iskanja alternativnih rešitev, brez možnosti pritožbe in sodnega varstva predstavlja kršitev slovenske ustave. To je v prelomni odločitvi ugotovilo ustavno sodišče leta 2017. Takrat je odločalo v postopku, na podlagi pobude, pri kateri je sodelovala Amnesty International Slovenije. Prepovedalo je rušitev, če ni na voljo pravnega sredstva, da lahko sodišče odloči o sorazmernosti ukrepa. Rušitev predstavlja tudi kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah in mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.«
»Objekt je predstavljal edini dom osebe. Njegovo rušenje brez predhodnega obvestila, iskanja alternativnih rešitev, brez možnosti pritožbe in sodnega varstva predstavlja kršitev slovenske ustave …
Nataša Posel, direktorica AIS
Najhujši poseg v ustavno pravico do spoštovanja doma
»Izguba doma predstavlja najhujši poseg v pravico do spoštovanja doma iz 36. člena ustave. Kot je ustavno sodišče že pojasnilo, mora biti v skladu z drugim odstavkom tega člena ustave fizični osebi pred izvršitvijo ukrepa, ki pomeni izgubo doma, zagotovljena vnaprejšnja sodna presoja sorazmernosti posega v pravico do nedotakljivosti stanovanja oziroma spoštovanja doma. Če je v konkretnem primeru mlada noseča ženska v objektu dejansko prebivala, bi ji torej moralo biti zagotovljeno, da lahko pred odstranitvijo njenega doma v kontradiktornem postopku pred sodiščem uveljavlja vse okoliščine, ki vplivajo na varstvo njene pravice do nedotakljivosti stanovanja,« je dejal Peter Podržaj, pravni svetovalec na Pravni mreži za varstvo demokracije.
Več o ustavnopravnih vidikih Peter Podržaj piše v blogu O izgubi doma mora odločiti sodišče.
Ravnanje občine ljudi potiska globlje v revščino
Kljub temu, da so namenska sredstva za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih na voljo že od leta 2002, skozi razpise in kasneje skozi ‘glavarine’, Mestna občina Novo mesto pa je za legalizacijo in komunalno ureditev naselja Brezje-Žabjak prejela še dodatna sredstva, številne družine še vedno živijo v odsluženih prikolicah, mobilnih hišah in barakah, brez vode in elektrike in brez dejanskih možnosti za preselitev.
»Gre za ravnanje novomeške občine, ki potiska že tako marginalizirane in geografsko segregirane meščane in meščanke v neprimerne bivanjske razmere, v negotovost bivanja in globlje v revščino. Da se poruši edini dom noseče mlade ženske, bi moralo biti v ustavni, socialni in pravni državi nedopustno,« je dejala Nataša Posel.
Pridružujemo se pozivom, naj občina Novo mesto mladi ženski nemudoma zagotovi primerno in varno nastanitev. Ta mora slediti njenim željam in potrebam. Občina naj tudi poskrbi za poravnavo vse nastale škode in za popravo krivic.
Da se poruši edini dom noseče mlade ženske, bi moralo biti v ustavni, socialni in pravni državi nedopustno.
Nataša Posel, direktorica AIS
Rušitve in prisilne izselitve lahko le skrajen ukrep
10. julija 2026 so je Mestna občina Novo mesto ob spremstvu policije izvedla rušenje manjše lesene barake. Mladi ženski, ki je bivala v hiški, so dovolili, da je iz nje s pomočjo družinskih članov odstranila svoje imetje. Nato so malo leseno hiško porušili s pomočjo bagra in druge mehanizacije.
Novomeško občino smo v Amnesty International Slovenije pozvali k predstavitvi pravne podlage, na podlagi katere so izvedli rušenje, a dokumenta še nismo prejeli.
Tudi če je rušitev pravno upravičena, mora biti po mednarodnem in evropskem pravu človekovih pravic osebam, ki v objektu bivajo:
- zagotovljena pravica do predhodne obveščenosti,
- pravica do pravnega sredstva in
- predhodnega sodnega varstva.
Države morajo tudi sprejeti ukrepe, da se prepreči brezdomnost oseb, ki si same ne morejo zagotoviti nastanitve.
Slovenska ustava v svojem 36. členu izrecno ščiti pravico do stanovanja in pravico do zaščite doma.
Slovenija je podpisnica številnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah. Na mednarodni ravni med drugim izpostavimo Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (MPESK) in Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Na evropski ravni pa je Slovenija podpisnica Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in Evropske socialne listine.
Pomemben je splošni komentar številka 7 Odbora ZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Ta odbor spremlja uresničevanje MPESK in interpretira njegove določbe. V omenjenem komentarju je odbor poudaril, da so prisilne izselitve in rušitve dovoljene zgolj kot skrajno sredstvo.
Pred tem pa se mora, ne glede na lastništvo zemljišča, odviti:
- iskren postopek posvetovanja,
- iskanja alternativnih rešitev,
- zagotovitve alternativnega bivališča in
- spoštovanja varovalk, ki ščitijo dostojanstvo in človekove pravice.
Več o pravnih obveznosti v priročniku za preprečevanje prisilnih izselitev.