V Amnesty International Slovenije smo se prijavili v kampanjo pred referendumom 6. decembra, na katerem bomo volivke_ci odločali o zakonu o interventnih ukrepih. Zavzemamo se za glas proti uveljavitvi tega zakona.
Pri tem smo se pridružili nekaterim drugim nevladnim organizacijam, iniciativam in posameznikom iz aktivne civilne družbe, povezanih v t. i. zavezništvo proti uničevanju Slovenije. Na spletni strani zavezništva so vsebinske obrazložitve s konkretnimi ponazoritvami in izračuni o ukrepih iz interventnega zakona ter tudi možnost finančne podpore skupne kampanje. Prosimo za prispevek, ki si ga lahko privoščite.
Vsebina zakona in način sprejemanja: stvar človekovih pravic
Interventni zakon vsebinsko posega v druge zakone, ki so povezani z uresničevanjem človekovih pravic. Med drugim s:
- pravico do zdravja,
- pravicami v zvezi z delovnimi razmerji,
- socialno državo,
- z dolgotrajno oskrbo,
- davki …
Pomemben vidik človekovih pravic pa je tudi vprašanje, kako so vladajoče stranke sprejele ta zakon: hitro, brez ustrezne razprave in vključevanja civilne družbe, socialnih partnerjev in širše javnosti.
Pravna mreža za varstvo demokracije, katere soustanoviteljica smo, je z zaskrbljenostjo spremljala hiter potek sprejemanja predloga zakona: »Zakonodajalec mora skladno z namenom rednega zakonodajnega postopka zagotoviti takšno časovnico, ki omogoča ustrezno preučitev predlagane ureditve ter transparenten zakonodajni postopek.« Več.
Davki zadevajo človekove pravice
Interventni zakon spreminja tudi nekatere obdavčitve. Kaj prinaša posamezen ukrep, je prikazano na spletnem mestu referendumske kampanje. V nadaljevanju pa povzemamo splošna pravila, ki bi jih morale oblasti upoštevati, ko pripravljajo spremembe glede obdavčitev.
Nova pravila glede davkov morajo biti dobro zastavljena in premišljena. Vključevati morajo vsebinsko (iskreno) javno participacijo.
V hitrem postopku sprejemanja interventnega zakona tega časa ni bilo – oz. prebivalke in prebivalci nismo dobili ustreznih odgovorov na naše skrbi. Tudi zato je bilo zbranih zadosti podpisov, da se bomo 6. decembra o zakonu odločali na referendumu.
Fiskalni svet je septembra 2026 ocenil, da bi samo v 2027 uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za približno 1,2 milijarde evrov. Tukaj je sporočilo za javnost tega neodvisnega in samostojnega državnega organa, ki nadzira vodenje javnofinančne politike.
Predlagatelji zakona so te stroške ocenili na polovico manj, kar kaže na to, da uzakonjene rešitve niso bile dobro premišljene.
Kaj pravijo smernice glede sodelovanja v javnih zadevah?
Na sploh, ne le glede vprašanja davkov, velja, da imamo pravico sodelovati v javnih zadevah. To se ne nanaša le na periodične volitve. V skladu z dobrimi praksami je treba javnost in strokovnjake vključevati v skladu z naslednjimi načeli:
- Pravočasnost in odprtost.
- Sodelovanje mora biti omogočeno dovolj zgodaj, ko so še odprte možnosti za vplivanje, ne šele potem, ko so odločitve že sprejete.
- Dostop do informacij.
- Osnutki besedil, tehnične ocene in pojasnila morajo biti objavljeni. Treba je tudi proaktivno obveščati, da so objavljena. Informacije morajo biti pripravljene v preprostem, dostopnem jeziku.
- Vključenost in nediskriminacija.
- Treba je doseči marginalizirane skupnosti, zagotoviti spolno raznolikost in vključitev manjšin.
- Zagotavljanje odgovornosti in povratne informacije.
- Oblasti morajo pokazati, kako so bile povratne informacije javnosti in strokovne javnosti pregledane. Povedati morajo tudi, do kolikšne mere so vplivale na končno besedilo.
V posvetovanjih gleda davčnih sprememb morajo sodelovati organizacije civilne družbe, marginalizirane skupine, sindikati in prizadeto prebivalstvo – ne le korporativni deležniki ali finančni lobisti. Sodelovanje mora biti vsebinsko, ne le formalno.
Davki so pomembni za človekove pravice, ker so eden ključnih virov za njihovo uresničevanje
Ena ključnih zahtev pri pripravi davčnih reform in vključevanja deležnikov je tudi, da se pripravijo ocene glede tega, kako bodo davčne spremembe vplivale na človekove pravice. To pomeni pripravo realne oceno, kdo bo dejansko nosil davčno breme (ali imel davčne koristi) sprememb stopenj davka na dodano vrednost (DDV), sprememb davka od dohodkov pravnih oseb ali shem davčnih spodbud.
Posebno pozornost je treba nameniti temu, kako davčne reforme vplivajo na ljudi z nizkimi dohodki, ženske, delavce in marginalizirane skupnosti. Oblasti morajo zagotoviti, da davčne spremembe ne poglabljajo socialno-ekonomske neenakosti.
Pri uvajanju predlogov davčne reforme se od vlad pričakuje, da bodo javno pojasnile, kako bodo spremembe omogočile čim boljši izkoristek razpoložljivih sredstev za javne storitve in socialno varstvo.
Kot pokaže razlaga ukrepov na skupni spletni strani, tega vlada ne le, da ni storila, ampak imajo rešitve celo zelo slab vpliv zlasti na ekonomsko manj privilegirane.
Vsaka davčna olajšava in vsaka sprememba davčne stopnje neposredno vpliva na to, ali je dovolj denarja za zdravstvo in šolstvo ter za druge vidike socialne države. To pomeni, da vpliva tudi na to, ali smo kot družba pripravljeni solidarnostno poskrbeti za najbolj ranljive, vključno s starejšimi in otroki.
»Pravo človekovih pravic je v svojem bistvu okvir, ki usmerja socialno politiko in razdeljevanje virov … Potrebna je večja prepoznava, da sta področji davkov in človekovih pravic neločljivo povezani in se danes soočata s skupnim izzivom: ponovna opredelitev tega, kaj pomeni pravična družba in družbeno dobro.«
Phillip Alston in Nikki Reisch, Tax, Inequality, and Human Rights – Institute for International Law and Justice
Priročnik Amnesty International o povezavi davkov in človekovih pravic
Prenesi si publikacijo Amnesty International: What’s tax got to do with it (v angleščini).