Slovenska vlada predlaga spremembo zakona o varstvu javnega reda in miru, po kateri bi morala imeti oseba na javnem kraju obraz razkrit tako, da so prepoznavne njene obrazne poteze.
To krši pravico do veroizpovedi, pravice žensk in omejuje pravico do svobode izražanja. V slovenski Amnesty državni zbor pozivamo, da predlagane spremembe ne sprejme.
Krčenje javnega prostora
Edine izjeme, ki jih je vlada predvidela v svojem predlogu, so, če je zakritje potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športne dejavnosti ali umetniške, kulturne oziroma tradicionalne prireditve.
Ni pa torej izjeme za dve pomembni področji:
- svoboda veroizpovedi
- uresničevanje svobode izražanja.

Večinoma si obraz zakrivajo ženske iz muslimanske vere, številne iz priseljenskih družin v sedanji ali prejšnji generaciji. Tak ukrep jim krči javni prostor. S tem onemogoča njihovo enakopravno vključevanje v širšo skupnost, omejuje dostop do javnih storitev in povečuje njihovo izolacijo.
Gre za kršitev svobode izražanja in svobode veroizpovedi, kršitev avtonomije žensk, kriminalizacija osebne izbire glede oblačenja ter diskriminacijo in marginalizacijo.
Škodljiva in zastrašujoča je tudi prepoved zakrivanja obraza, ko gre za javna zbiranja in svobodo izražanja, torej za proteste. Taka prepoved zakrivanja obraza vnaprej kriminalizirajo vse protestnike.
Ljudje, ki protestirajo, morajo imeti pravico mirno protestirati tudi anonimno in z zakritim obrazom. Za tako odločitev je lahko več razlogov:
- Ker se bojijo povračilnih ukrepov ali oblasti ali delodajalca ali njihove skupnosti ali spletnega nadlegovanja: to je lahko organsko ali organizirano.
- Za zaščito pred solzivcem, ki ga je žal policija že uporabila na protestih v Sloveniji.
- Zaradi kulturnih ali verskih tradicij.
- Zaradi solidarnosti, kreativnost in simbolizma, ki nam daje občutek kolektivne identitete, združenosti in skupnega upora.
Čeprav gre za javne dogodke, prepoznavanje obrazov pomeni kršenje pravice do zasebnosti in nadlegovanje.
Nataša Posel, direktorica AIS
Vsi ukrepi, ki omejujejo pravico do mirnega protesta, so oblika odvračanja državljanske participacije. Več o pravici do protesta.
Pomemben je test sorazmernosti
Vlade sicer lahko omejijo nekatere pravice pod posebnimi, ozko opredeljenimi pogoji (na primer za preverjanje identitete v varnih okoljih, kot so varnost na letališčih ali v sodni dvorani). A v Amnesty International poudarjamo, da morajo take omejitve izpolniti prestati tridelni test.
Omejitve morajo biti zakonite, nujne in sorazmerne.
Široko zastavljene omejitve ne zadostijo kriteriju nujnosti, ki ga zahtevajo mednarodne pogodbe o človekovih pravicah.
Pri ocenjevanju prepovedi pokrivanja obraza med protesti – kot so prepovedi mask, rut ali kapuc – se Amnesty International močno opira na mednarodno pravo o človekovih pravicah, načela svobode mirnega zbiranja ter pravice do zasebnosti in izražanja.
Proti tudi zagovornik načela enakosti
Tudi zagovornik načela enakosti je poslancem državnega zbora priporočil, naj ne sprejmejo sprememb zakona o javnem redu in miru, »saj bi lahko povzročile diskriminacijo na podlagi vere, invalidnosti in drugih osebnih okoliščin. Priporočil je, naj se pred morebitnim spreminjanjem zakona opravi celovita presoja vplivov predlaganih rešitev na enakost in širša javna razprava o predlaganih spremembah.« Klik za celotno sporočilo za javnost.
Skrb PMVD
»Prepoved prekrivanja obraza ni mogoče razumeti drugače, kot še enega v vrsti poskusov spodbujanja kulturne vojne, zlasti pa kot poskus zanetiti nasilne proteste, pri tem pa ljudi prepričevati, da ima oblast za nasilje, h kateremu poziva, pripravljeno zdravilo v obliki povečane represije in kaznovanja,« je opozorila Barbara Rajgelj na novinarski konferenci in v blogu Pravne mreže za varstvo demokracije z naslovom Zakon brez jasnih potez, a s prepoznavnimi nameni.
V blogu pravna strokovnjakinja zapiše, da gre za zelo zahtevno družbeno in pravno materijo – in pojasni zakaj.



