Mednarodno humanitarno pravo je namenjeno zaščiti civilistov med oboroženimi spopadi, kot so na primer trenutni spopadi med izraelskimi vojaškimi silami in palestinskimi oboroženimi skupinami na območju Gaze, in sicer tako da določa pravila ravnanja v obdobju sovražnosti, tako za državne kot nedržavne oborožene sile. Poleg tega države med oboroženimi spopadi še naprej zavezujejo njihove obveznosti po mednarodnem pravu človekovih pravic.
Z 18. junijem 2014 se začenja uporabljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva – oziroma enostavneje povedano: odškodninski zakon za izbrisane.
Drugo leto zapored smo v Amnesty International Slovenije letos sodelovali na prireditvi na Poti ob žici. Potem ko smo včerajšnji, prvi dan, zaznamovali z interaktivnim delom z mladimi ter predstavitvijo našega programa učenja človekovih pravic njihovim učiteljicam in učiteljem, smo danes nastopili aktivistično ter pohodnice in pohodnike povabili k podpisu naše peticije Voda je človekova pravica, namenjene slovenski vladi ter županoma občin Ribnica in Škocjan. Naslovnike pozivamo, naj zagotovijo dostop do vode vsem prebivalcem, brez diskriminacije, tako tudi romskim družinam, ki tega dostopa nimajo.
V Amnesty International Slovenije (AIS) smo politike lokalnih skupnosti in države glede vprašanja obstoja nelegalnih romskih naselij zaskrbljeni. Predvsem gre za ukrepe inšpekcijskih organov, ki izdajajo odločbe o rušenju nelegalnih objektov kot tudi z vlaganjem kazenskih ovadb kaznivega dejanja Protipravnega zavzetja nepremičnine, po členu 338 KZ-1. Pri takšnih ukrepih pristojnih inštitucij se po mnenju AI ne upošteva celostne problematike romskih naselij in človekovih pravic, ki imajo državljani neposredno na podlagi Ustave RS.
Za konec tedna izbrisanih na ljubljanski Filozofski fakulteti poteka simpozij o tem, kako je izbris posegel v življenja otrok – tistih, ki so bili sami izbrisani oz. so se v izbris rodili, in tistih, katerih starši so bili zbrisani. Udeleženci simpozija so v dopoldanskem času slišali pretresljiva pričevanja 5 otrok, treh zdaj mladih žensk iz Slovenije in dveh najstnikov, ki zaradi izbrisa očeta, Alija Berishe, z družino živita v Nemčiji. Družina se skupaj ne more vrniti v Slovenijo.
V Amnesty International Slovenije smo globoko pretreseni ob smrti Aleksandra Todorovića, vidnega aktivista za pravice izbrisanih.
Na Maratonu pisanja apelov 2013 smo v slovenski Amnesty vabili tudi k zavzemanju za izbrisanega Alija Berisho in njegovo družino. Prejeli smo 1559 apelov, podpisov pod peticijo in slik ter izrazov solidarnosti, ki smo jih 12. februarja posredovali naslovnici, predsednici vlade, gospe Alenki Bratušek.
Amnesty International Slovenije je bila, kot prva skupina Amnesty pri nas (in v nekdanji Jugoslaviji in vzhodni Evropi), 10. decembra 1988 ustanovljena v Prešernovem gledališču Kranj (PGK). Ob 25. obletnici smo na poslopje gledališča namestili spominsko ploščo, ki bo odslej viden znak, da je tam rojstno mesto največje organizacije za človekove pravice v Sloveniji.
Predsednici Vlade RS, Alenki Bratušek, smo predali 3430 podpisov peticije Za pravico do vode, ki smo jih zbrali na 57. Pohodu po poti ob žici, preko spleta, na Maratonu pisanja apelov 2012 in na javnih akcijah.
Praznujte z nami s Torto za Amnesty in si poglejte spodnji video!
V nedeljo, 8. decembra, ste ob 19.30 uri vabljeni v Prešernovo gledališče v Kranju na predstavo z naslovom 25.671.
Norveška nacionalna televizija vsako leto v oktobru organizira celodnevni dogodek zbiranja sredstev, ki mu z različnimi vsebinami posveti cel dan, na domove Norvežanov pa s prošnjo za denar potrka preko 100.000 prostovoljcev, ki so potrkali na vsak dom v državi. Zbrana sredstva vsako leto podelijo izbrani organizaciji in lani je bila to Amnesty International, ki je prejela 165 milijonov norveških kron oz. preko 30 milijonov ameriških dolarjev.