Z 18. junijem 2014 se začenja uporabljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva – oziroma enostavneje povedano: odškodninski zakon za izbrisane.
Izbrisani lahko zahtevo za odškodnino v roku treh let (t.j. do junija 2017) vložijo na svoji Upravni enoti.
Uradniki bi jim morali pomagati pri izpolnjevanju vloge oziroma obrazca. Poseben obrazec, ki ga je pripravil Matevž Krivic, pravni zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, v AIS pa smo ga malo dopolnili, najdete si lahko natisnete z naše spletne strani:
Vsebinsko gledano zakon omogoča pridobitev upravnopravne odškodnine za izbris v višini 50 evrov za mesec izbrisanosti. V primeru dodatne škode lahko izbrisani odškodnino zahtevajo od sodišča, vendar je sporno, da zakon to škodo omejuje na trikratnik upravnopravne odškodnine. To je v nasprotju s temeljnim načelom, da se mora povzročena škoda povrniti, saj vlada ni ponudila nobene vsebinske argumentacije o potrebi omejitve višine odškodnine. Opozoriti želimo tudi na to, da odškodnina ne bo na voljo za vse izbrisane, četudi je bil izbris (in s tem kršitev človekovih pravic) povzročen vsem.
Zakon razen odškodnin in nekaj manjših dodatnih ukrepov ne bo zmogel zagotoviti odprave posledic izbrisa. Kljub opozorilom izbrisanih in civilne družbe ostajajo odprta vprašanja statusov izbrisanih (trenutno izbrisani več niti nimajo pravnih možnosti ureditve statusa), odprta ostajajo izredno boleča vprašanja združevanja družin (v tujini rojeni otroci izbrisanih ter kasnejši zakonci namreč ne morejo pridobiti statusa in zaživeti v Sloveniji s svojimi družinami zaradi pomanjkljivosti statusne zakonodaje iz leta 2010).
Nujno bi bilo tudi zagotoviti reintegracijsko podporo izbrisanim. Tisti, ki se vračajo iz tujine, se znajdejo v Sloveniji brez pomoči, premnogi celo na cesti, ker nimajo takojšnjega dostopa do nastanitve. Prav tako ostaja nerešenih še več pravnih nejasnosti glede že odprtih in bodočih sodnih postopkov. Zaradi vsega navedenega je Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije zakon že predložilo v presojo Ustavnemu sodišču RS.
Glede na to in upoštevaje, da za izbris ni zagotovljena odgovornost, niti uradno opravičilo, ni presenetljivo, da so izbrisani že vložili dodatnih slabih tisoč novih pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zdi se, da je Slovenija zamudila priložnost, da na iskren in odgovoren način zapre to bolečo zgodbo.
Spomnimo, zakon je Državni zbor RS sprejel decembra 2013 po enoletnem sprejemanju, ki ga je zaznamovalo predvsem ignoriranje mnenj in potreb izbrisanih. To je šlo celo tako daleč, da so izbrisani v znak protesta celo bojkotirali zakonodajni postopek v parlamentu. Zakon o odškodninah izbrisanim se je tako sprejemal brez izbrisanih.