Mednarodno humanitarno pravo je namenjeno zaščiti civilistov med oboroženimi spopadi, kot so na primer trenutni spopadi med izraelskimi vojaškimi silami in palestinskimi oboroženimi skupinami na območju Gaze, in sicer tako da določa pravila ravnanja v obdobju sovražnosti, tako za državne kot nedržavne oborožene sile. Poleg tega države med oboroženimi spopadi še naprej zavezujejo njihove obveznosti po mednarodnem pravu človekovih pravic.
Kaj so glavne obveznosti sprtih strani med spopadi po mednarodnem humanitarnem pravu?
Vse strani morajo vedno spoštovati osnovna načela mednarodnega humanitarnega prava: razlikovanje, sorazmernost in previdnost tako v napadu kot tudi glede posledic napada.
Načelo razlikovanja določa, da morajo strani vedno razlikovati med vojaškimi cilji in civilisti ter morajo svoje napade usmerjati zgolj na vojaške cilje. Namerni napadi na civiliste in civilne objekte, na primer domove, zdravstvene ustanove, šole ali vladne stavbe, ki jih ne uporabljajo v vojaške namene, so prepovedani in predstavljajo vojne zločine. Neposredni napadi na vojake, ki neposredno sodelujejo v spopadih, in na vojaške cilje (vojaške baze, skladišča orožja ali streliva) niso nezakoniti. Če napadalec ni prepričan, ali je posameznik civilist ali vojak ter ali je objekt civilni ali vojaški, mora predpostavljati, da gre za civilista oziroma civilni objekt.
Načelo sorazmernosti določa, da do napada ne sme priti, če bi povzročil veliko število civilnih žrtev ali obsežno škodo na civilnih objektih – glede na konkretno vojaško prednost, ki naj bi jo napad prinesel.
Sprte strani morajo s potrebnimi ukrepi (tako v napadu kot pri obrambi) zaščititi civiliste. Previdnost pri napadanju med drugim pomeni:
- da se izberejo sredstva in čas napada tako, da civilisti in civilni objekti utrpijo najmanj škode;
- da se, kadarkoli je to mogoče, civiliste učinkovito vnaprej obvesti o napadih,
- preklic ali prekinitev napada, če postane očitno, da gre za civilni cilj ali da bi bil napad nesorazmeren.
Tako denimo uporaba orožja, ki ga ne moremo natančno usmeriti v vojaške cilje, na primer topov ali minometov, v gosto naseljenih stanovanjskih območjih ni v skladu z obveznostjo uporabe vseh možnih varnostnih ukrepov, tudi če je usmerjena na vojaške cilje, ki se nahajajo na teh območjih. V tem primeru gre za neselektivne napade (brez razločevanja glede na cilj).
Sprte strani morajo z ustreznimi varnostnimi ukrepi, ki jih imajo na voljo, zaščititi civiliste tudi pred posledicami napadov. Sem sodi – kolikor je to najbolj možno – izogibanje temu, da se vojaške objekte postavlja v bližini gosto naseljenih stanovanjskih sosesk. To pomeni, da strani ne bi smele ogrožati civilistov s skladiščenjem streliva v naseljenih predelih ali sprožanjem napadov od tam.
Poleg zgoraj naštetih točk Izrael vežejo tudi obveznosti, ki veljajo za okupacijske sile in za sprte strani v času spopadov. To vključuje tudi skrb za dobrobit prebivalstva na območju Gaze in spoštovanje prepovedi kolektivnega kaznovanja. Pri razlagi teh obveznosti in soočanju s trenutno hudo humanitarno krizo v Gazi morajo izraelski odločevalci upoštevati dejstvo, da so bile osnovne zaloge vode, sanitarno-higienske razmere in zdravstvene storitve na območju Gaze v klavrnem stanju še pred začetkom trenutnih spopadov, predvsem zaradi sedemletne izraelske vojaške blokade.
Glede na slabe humanitarne razmere je nujno, da Izrael omogoči oskrbo z gorivom in dovoz zdravstvenih in osnovnih življenjskih potrebščin v Gazo ter olajša vstop in varen prehod humanitarnih delavcev. Izrael in Hamas bi se morala dogovoriti o rednih premorih med spopadi, da bi omogočila evakuacijo ranjenih in mrtvih ter nujna popravila na vodovodni in sanitarni infrastrukturi. Tudi Egipt bi moral omogočiti, da na območje Gaze redno dovažajo zdravstveni material in osnovne življenjske potrebščine ter zadostne količine goriva.
Sprte strani morajo zagotoviti hitro, neodvisno in učinkovito preiskavo vseh domnevnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Za dosego tega cilja morajo celovito sodelovati v mednarodnih preiskavah, vključno s preiskavo, ki jo je 23. julija 2014 vzpostavil Svet ZN za človekove pravice.
Kakšne vzorce kršitev izraelskih sil na območju Gaze je Amnesty International zabeležila, odkar je Izrael 8. julija 2014 sprožil operacijo Zaščitni rob?
Izraelske sile so z napadi ubile več sto civilistov, vključno z uporabo preciznega orožja, kot so izstrelki, izstreljeni iz dronov, in napadi z uporabo streliva, kot je topništvo, ki se ga ne da natančno usmeriti, na zelo gosto poseljena stanovanjska območja, kot je Shuja’iyyeh. Prav tako so neposredno napadli civilne objekte. Na območju Gaze je bilo uničenih ali hudo poškodovanih na tisoče domov, več zdravstvenih ustanov in nevojaških vladnih stavb. Izjave izraelske vojske in politikov, da se jim zdijo domovi ljudi, povezanih s Hamasom, vključno z domovi političnih voditeljev, legitimne tarče, kažejo, da Izrael določa tarče tako, da ni v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. To bi lahko bil dokaz, da so bili vsaj nekateri napadi na civilne domove izvedeni namerno.
Čeprav izraelske oblasti trdijo, da opozarjajo civiliste v Gazi, se je vedno znova pokazalo, da njihova dejanja ne morejo šteti kot “učinkovito opozorilo” v skladu z mednarodnih humanitarnim pravom. Še ena zelo resna skrb so vsa številčnejša poročila, da so se na strelni črti znašli zdravstveno osebje, ki poskuša evakuirati civiliste, delavci, ki poskušajo popraviti poškodovano vodovodno in sanitarno infrastrukturo, pa tudi novinarji; nekateri so bili ubiti ali ranjeni. Neposredni napadi na civiliste in civilne objekte, prav tako kot namerni napadi brez razločevanja in nesorazmerni napadi, ki ubijejo ali ranijo civiliste, so vojni zločini.
Izraelski napadi so na območju Gaze sprožili množično razseljevanje palestinskih civilistov. Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) poroča, da se je do 23. julija več kot 140.000 notranje razseljenih ljudi zateklo v šole, ki so pod okriljem Agencije ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA), tisoči drugih pa so v šolah Ministrstva za šolstvo ali pri sorodnikih. ZN poročajo, da so bile šole pod okriljem UNRWE, ki nudijo zavetje razseljenim prebivalcem v begunskem taborišču al-Maghazi v osrednji Gazi, vsaj dvakrat tarča napadov izraelskih sil, ranjen je bil najmanj en otrok. Neka druga šola pod okriljem ZN, ki je nudila zatočišče razseljenim družinam v Beit Hanounu v severni Gazi, je bila tarča napada 24. julija. Ubitih je bilo vsaj 15 civilistov, številni pa so bili poškodovani, zato so ZN so zahtevali takojšnjo preiskavo.
Kakšno je stališče Amnesty International glede izstreljevanja raket in uporabe minometov brez razlikovanja glede na cilj s strani palestinskih oboroženih skupin z območja Gaze? Ali palestinske oborožene skupine v Gazi z drugimi dejanji od 8. julija 2014 kršijo mednarodno humanitarno pravo?
Po besedah izraelske vojske so vojaško krilo Hamasa in druge palestinske oborožene skupine od 8. do 18. julija nad Izrael izstrelile več kot 1700 raket, vsak dan jih izstrelijo na desetine. V Izraelu so bili ubiti trije civilisti, po besedah izraelskih enot za nujno medicinsko pomoč je bilo vsaj 11 drugih zmerno ali resno poškodovanih zaradi šrapnelov in razbitega stekla. Iste enote so zaradi lažjih poškodb (večinoma šoka) od začetka operacije Zaščitni rob oskrbele še na stotine drugih ljudi. V Izraelu so bili poškodovani domovi in druga civilna območja. Mednarodno humanitarno pravo prepoveduje uporabo orožja, ki je po naravi neselektivno. Rakete, ki so iz Gaze izstreljene nad Izrael, ne morejo biti usmerjene na točno določen cilj in njihova uporaba krši mednarodno humanitarno pravo. Izstreljevanje raket in uporaba minometov brez točno določenega cilja ogrožata tudi Palestince na območju Gaze in Zahodnega brega.
Izjave nekaterih voditeljev palestinskih oboroženih skupin kažejo tudi, da nimajo pomislekov glede napadov na civiliste in da take napade dejansko izvajajo, da bi ubili ali ranili izraelske civiliste. Napadi, ki so neposredno usmerjeni na civiliste, in neselektivni napadi, ki povzročijo smrt civilistov ali jih ranijo, so vojni zločini.
Izrael trdi, da je ofenziva usmerjena tudi v uničevanje predorov, ki naj bi jih uporabljali Hamas in palestinske oborožene skupine v Gazi. Ali so predori legitimni cilji napadov?
Predori, ki se uporabljajo z namenom učinkovitega prispevanja k vojaškim akcijam (vključno kot sredstva za začenjanje vojaških napadov v notranjost Izraela ali za shranjevanje in transport orožja in streliva), bi lahko bili vojaški cilji. Kot takšni so lahko cilji neposrednih napadov ob upoštevanju relevantnih pravil mednarodnega humanitarnega prava, ki so razdelana zgoraj.
Predori, ki se uporabljajo za civilne namene (vključno s tihotapljenjem civilnega blaga in zalog v Gazo), niso vojaški cilji in ne smejo biti tarče direktnih napadov. Kot okupacijska sila lahko Izrael izvaja smiselne in sorazmerne ukrepe za nadzor ali zagotavljanje varnosti. To lahko vključuje preprečevanje nenadzorovanega vstopa in izhoda blaga in zagotavljanje, da orožje in vojaška oprema ne prihajata na ozemlje. Vseobsegajoči ukrepi, kot je denimo blokada, ki predstavlja kolektivno kaznovanje civilnega prebivalstva, pa so prepovedani. Najbolj učinkovit način, da se predori prenehajo uporabljati za tihotapljenje potrošniškega blaga, goriva in drugih zalog, bi bil, da Izrael ravna skladno s svojimi obveznostmi kot okupacijska sila in preneha z blokado, ki Gazo ekonomsko hromi in krši človekove pravice civilistov že več kot sedem let.
Ali je izraelska vojska s tem, da je prebivalce določenih območij v Gazi opozorila, da naj območje evakuirajo, izpolnila svoje obveznosti, da skladno z mednarodnim humanitarnim pravom zaščiti civiliste?
Učinkovito predhodno opozorilo civilistom je le en od predpisanih varnostnih ukrepov pri napadih, namenjenih zmanjševanju škode zoper civilno prebivalstvo. Opozorila izraelske vojske niso zadostila ključnim elementom učinkovitega predhodnega obvestila, vključno s točnostjo, informacijami, kam se je moč zateči, in zagotovilom varnega prehoda in zadostnega časa za pobeg pred napadom. Obstajajo tudi poročila, da so bili nekateri napadi izvršeni prekmalu po obvestilu, da bi bilo civilistom prizanešeno.
V vsakem primeru objava obvestila ne odveže napadalca obveznosti prizanašati civilnemu prebivalstvu, vključno z izvajanjem vseh ostalih potrebnih ukrepov, zagotavljanjem, da je tarča napadov dejansko vojaški cilj, odpovedjo ali začasno odložitvijo napada, če je jasno, da bo ta nesorazmeren, in z izborom sredstev in metod napada, ki bi čim bolj zmanjšali tveganje civilnega prebivalstva in škodo na civilnih objektih. Poleg tega trajna vojaška blokada Gaze in dejstvo, da je mejni prehod Rafah z Egiptom že od začetka tokratnih sovražnosti večinoma zaprt, pomenita, da civilisti iz Gaze ne morejo zbežati v sosednje države.
Izraelske oblasti trdijo, da Hamas in palestinske oborožene skupine civiliste v Gazi uporabljajo kot »živi ščit«. Ima Amnesty International kakršne koli dokaze, da se je to dogajalo med trenutnimi spopadi, in katere obveznosti so v tem primeru relevantne za izraelske sile in palestinske oborožene skupine?
Amnesty International je seznanjena s temi trditvami in nadaljuje s spremljanjem in preiskovanjem poročil, vendar v tem trenutku nima dokazov, da so palestinski civilisti bili namenoma uporabljeni s strani Hamasa ali palestinskih oboroženih skupin kot »ščit« določenim lokacijam ali vojaškemu osebju in opremi pred izraelskimi napadi. Kot že pojasnjeno, je v prejšnjih konfliktih Amnesty International zabeležila, da so palestinske oborožene skupine shranjevale strelivo in izstreljevale neselektivne rakete iz stanovanjskih naselij v Gazi, dostopni dokazi pa nakazujejo, da s tem nadaljujejo tudi v trenutnih spopadih, s čimer kršijo mednarodno humanitarno pravo.
Med trenutnimi sovražnostmi naj bi predstavniki Hamasa domnevno pozvali prebivalce nekaterih predelov Gaze, naj ne zapuščajo svojih domov po tem, ko je izraelska vojska odvrgla letake ter nekaterim telefonirala in opozorila ljudi na območju, naj se evakuirajo. Toda takšne izjave Hamasa bi lahko spodbudila tudi želja izogniti se nadaljnji paniki – v luči nejasnosti mnogih izraelskih obvestil o varnih poteh za evakuacijo civilistov, pomanjkanja zaklonišč in drugih varnih mest v Gazi in številnih poročil civilistov, ki so upoštevali izraelska obvestila in zbežali med dejansko potekajočim napadom.
V vsakem primeru javne izjave, ki se nanašajo na celotna območja, niso isto kot usmerjanje točno določenih civilistov, naj ostanejo na svojih domovih kot »živi ščit« borcem, strelivu ali vojaški opremi. Nadalje, mednarodno humanitarno pravo jasno določa, da tudi v primerih, da bi uradniki ali borci Hamasa ali palestinskih oboroženih skupin, povezanih z drugimi frakcijami, dejansko naročili civilistom, naj ostanejo na točno določeni lokaciji z namenom ščititi vojaške cilje pred napadi, veljajo vse obveze Izraela, da zaščiti to civilno prebivalstvo.
Izrael je leta 2005 umaknil civilne naseljence in vojaške baze iz notranjosti Gaze. Zakaj Amnesty International še vedno dojema Izrael za okupacijsko silo v Gazi in kakšne so obveznosti Izraela kot okupacijske sile?
Haaška konvencija v 42. členu okupacijo opredeljuje tako: »Ozemlje se obravnava kot okupirano, ko je dejansko pod oblastjo sovražne vojske. Okupacija obsega le območje, na katerem je bila takšna oblast vzpostavljena in se lahko izvaja.« Pri interpretaciji te definicije ob upoštevanju posameznih situacij je v ospredju pojem »učinkovitega nadzora« nad zadevnim ozemljem. V primerih, ko je okupacijska sila sicer umaknila svoje sile s celotnega ali delov okupiranega ozemlja, a ohranila ključne elemente oblasti okupacijske sile, to zadržanje oblasti lahko pomeni učinkovit nadzor. V teh primerih se okupacijsko pravo oziroma vsaj določbe, relevantne za takšne elemente oblasti, uporablja še naprej.
Izrael ohranja izključni nadzor nad zračnim prostorom nad Gazo in njenimi teritorialnimi vodami in še naprej prepoveduje pretok ljudi ali blaga v in iz Gaze po zraku ali morju. Izrael neposredno nadzira vse, razen enega kopenskega mejnega prehoda, in še naprej ohranja zaprte za pretok komercialnega blaga tri od štirih prehodov, omejuje količino ključnega uvoženega blaga in prepoveduje večino izvoza, kar vse resno vpliva na humanitarne in socioekonomske razmere v Gazi. Izrael še naprej nadzira palestinski register prebivalstva, ki je pristojen za prebivalce tako Gaze kot Zahodnega brega, tako da morajo vsako spremembo v registru in vse dokumente Palestinske uprave (vključno z osebnimi izkaznicami in potnimi listi) odobriti oziroma potrditi izraelske oblasti. Osebno izkaznico ali potni list, ki ga potrdi Izrael, potrebuje vsak Palestinec, ki želi zapustiti Gazo, vštevši čez mejni prehod Rafah. Gaza je prav tako odvisna od Izraela pri dobavi večine elektrike.
Od leta 2005 dalje je Izrael nadaljeval s kopenskimi vpadi v Gazo, pri čemer izraelske sile redno uničujejo kmetijske površine in infrastrukturo na območjih v notranjosti Gaze v bližini meje, izvajajo druge »rutinske« vojaške operacije in, v nekaterih obdobjih, ustavljajo in aretirajo »iskane« ljudi v notranjosti Gaze. Številne velike izraelske operacije, med drugim operacije Poletno deževje (Summer Rains) in Jesenski oblaki (Autumn Clouds) v letu 2006, Vroča zima (Hot Winter) februarja in marca 2008, Metanje svinca (Cast Lead) leta 2008-2009, Obrambni steber (Pillar of Defense) novembra 2012 in še trajajoča operacija Zaščitni rob (Protective Edge), so od leta 2005 imele poguben učinek na civilno prebivalstvo Gaze. Poleg večjih ofenziv izraelske kopenske in pomorske sile redno streljajo na palestinsko civilno prebivalstvo, predvsem na kmete in ribiče, na kopnem in na pomorskih območjih z omejenim dostopom. Izrael izvaja stalno nadzorstvo Gaze z visoko razvitimi zračnimi plovili brez posadke, sateliti in drugimi sredstvi.
Kombinacija takšnih politik, dejanj, sredstev vojaške in administrativne kontrole ter odvisnosti, nastale s štiridesetletno okupacijo, omogoča Izraelu, da tudi brez stalne vojaške prisotnosti izvaja učinkovit nadzor Gaze. Tako torej ostaja okupacijska sila v Gazi in ga še vedno zavezuje okupacijsko pravo, zlasti glede elementov pooblastil, ki jih še naprej izvaja.
To pomeni, da morajo biti dejanja Izraela v Gazi skladna z okupacijskim pravom, pa tudi pravili mednarodnega humanitarnega prava o upravljanju sovražnosti in mednarodnega prava človekovih pravic. Prebivalstvo na okupiranih ozemljih je upravičeno do posebne zaščite in humane obravnave; pravila med drugim prepovedujejo okupacijski sili, da bi namerno ubijala, slabo ravnala ali deportirala zaščitene osebe. Okupacijska sila je odgovorna za dobrobit prebivalstva pod njenim nadzorom, kar pomeni, da mora vzdrževati javni red in mir in poskrbeti, da so prebivalcem zagotovljene osnovne potrebščine za življenje.
Odločitev Izraela, da številnih od teh pozitivnih obveznosti, ki jih ima kot okupacijska sila, ne bo izpolnjeval, še ne pomeni, da teh obveznosti nima. Najmanj, kar bi Izrael nujno moral storiti, je, da ne bi aktivno zaviral pomoči civilnemu prebivalstvu Gaze. Vojaška blokada, ki traja že več kot sedem let in je veliko več kot zgolj razumni varnostni ukrep, nasprotuje obveznostim, ki jih ima Izrael kot okupacijska sila in predstavlja kolektivno kaznovanje.