Radodarnost norveških državljanov
Norveška nacionalna televizija vsako leto v oktobru organizira celodnevni dogodek zbiranja sredstev, ki mu z različnimi vsebinami posveti cel dan, na domove Norvežanov pa s prošnjo za denar potrka preko 100.000 prostovoljcev, ki so potrkali na vsak dom v državi. Zbrana sredstva vsako leto podelijo izbrani organizaciji in lani je bila to Amnesty International, ki je prejela 165 milijonov norveških kron oz. preko 30 milijonov ameriških dolarjev.
Ta denar se skrbno in transparentno razdeli in zanj smo zaprosili tudi v slovenski Amnesty za delo na področju izobraževanja in opolnomočenja Romov in izbrisanih. S prijavo smo bili uspešni in v prihodnjih petih letih bomo mlade, pa tudi vse, ki z njimi delajo, seznanjali z diskriminacijo in jih spodbujali, naj tudi sami ukrepajo proti njej.
Na fotografiji: Reportažo bodo predvajali na norveški nacionalni TV med pripravami na njihov letošnji dogodek zbiranja sredstev. Haddy je bila posebej presunjena nad lokalno aktivistko Lili Grm (na sliki druga z leve), ki si prizadeva preprečiti grozečo izselitev domov v tem naselju in zagotoviti boljše bivalne razmere.
Rekla je: “Navdušena sem nad delom AI, ampak Lilijina moč me je resnično presunila. Res je bojevnica človekovih pravic.”
Zakaj ravno obisk Dobruške vasi?
V slovenski Amnesty že vrsto let opozarjamo na slabe bivanjske razmere Romov na Dolenjskem, ki se pogosto soočajo z začaranim krogom revščine in življenjem v neustreznih razmerah: v osrčju Evrope celo brez elektrike in vode. To pomeni, da morajo vodo za umivanje, kuhanje, pranje perila in umazane posode prinesti od nekje drugje. Včasih jo dobijo na javnih mestih (npr. na pokopališčih ali bencinskih črpalkah), nekateri pa celo iz potokov. Brez vode in elektrike so, ker živijo v t.i. neformalnih naseljih, v bivališčih, ki nimajo gradbenega dovoljenja. Po slovenski zakonodaji takšna bivališča ne dobijo dostopa do osnovne infrastrukture. To stališče krši mednarodne standarde varovanja človekovih pravic – dostop do vode je namreč človekova pravica, ki bi jo morala država zagotoviti vsem državljanom.
Tudi v Dobruški vasi v občini Škocjan številni živijo brez vode in elektrike, za povrh pa jim sedaj grozi še izselitev. Občina je namreč na zemljišču romskega naselja predvidela gradnjo čistilne naprave in poslovne cone, pri čemer uradno ni znan niti terminski načrt grozečih rušitev niti ni nikakršnih podatkov o morebitnih alternativnih rešitvah nastanitve. Tudi Romi sami o načrtih občine niso bili obveščeni, tako da je bila novica o projektu čistilne naprave in poslovne cone zanje precejšen šok, saj se jih je nekaj prav letos obnovilo barake oz. domove.
Ob tem je bila približno polovica Romov v tem naselju poleti tudi obsojena zaradi protipravnega zavzetja nepremičnin; obsodbe k razrešitvi gotovo ne bodo pripomogle, sploh če upoštevamo, da začetek naselja sega v leto 1963. Gre za neformalno romsko naselje, ki je bilo dolga leta tolerirano, zdaj pa dejansko ni informacij o tem, kaj se bo z romskimi domovi zgodilo.
V AIS položaj budno spremljamo in smo ves čas v stiku z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi. Ne bomo jim dovolili pozabiti, da so prisilne izselitve po mednarodnem pravu prepovedane: država mora zagotoviti, da zaradi izselitve nihče ne postane brezdomen ali ranljiv za druge kršitve človekovih pravic. Prizadetim je treba, ne glede na to, ali zemljišče ali stanovanje najemajo, imajo v lasti, zasedajo ali imajo v zakupu, zagotoviti ustrezno nadomestno bivališče in odškodnino za vso izgubo.
Delo z mladimi in učitelji
V okviru izobraževalnega projekta v slovenski Amnesty nudimo brezplačna usposabljanja o diskriminaciji in učenju človekovih pravic na podlagi participatornih metod za učitelje ter pedagoške in strokovne delavce in delavnice na osnovnih in srednjih šolah. Cilji delavnic so preko socialnih iger, študij primerov in igre vlog v mladih vzpodbuditi socialno občutljivost za položaje, v katerih se znajdejo drugi.
Skozi različne aktivnosti spoznavajo diskriminacijo in njene posledice na posameznike in skupine, predvsem v povezavi z revščino, in začnejo kritično razmišljati o vzrokih in posledicah revščine ter njenem vplivu na uresničevanje človekovih pravic. Pri tem je posebna pozornost posvečena socialnim manjšinam ali kulturnim skupinam, ki so zaradi svoje pripadnosti diskriminirani, kršitve človekovih pravic, katerih žrtve so, pa poganjajo in poglabljajo začaran krog revščine.
Mlade bomo k ukrepanju za bolj strpno družbo spodbudili tudi z novim učnim pripomočkom – zbirko kartic, na katerih bodo predstavljeni izjemni posamezniki in posameznice, ki so s svojimi dejanji spreminjali svet. Verjamemo namreč, da vsako dejanje šteje in da vsak od nas lahko prispeva k boljši družbi. Zbirko kartic bomo poslali vsem šolam, priloženi jim bodo predlogi, kako kartice uporabljati v razredu, učitelji pa bodo predloge za aktivnosti našli tudi na novi spletni strani Šole človekovih pravic. Da bodo tako učenci kot učitelji lažje spoznali kartice in videli, kako jih lahko uporabljajo, v novem šolskem letu nudimo tudi delavnico o velikih ljudeh za boljši jutri.
Če delate z mladimi in bi želeli sodelovati z nami, nam pišite na amnesty pri amnesty.si.
Opolnomočenje predstavnikov diskriminiranih skupin
Podpora, pridobljena preko norveške Amnesty, se nanaša tudi na področje opolnomočenja romskih predstavnikov in aktivistov izbrisanih. Naš cilj je usposobiti aktivne Rome in izbrisane z znanjem in veščinami, da se bodo lahko sami učinkovito borili za svoje pravice v političnem prostoru. V praksi se bomo osredotočali na podporo lokalnim romskim aktivistom, predvsem v okoljih, ki nimajo romskih svetnikov, ter nacionalnih predstavnikov izbrisanih. Slednji se bodo morali po zmagi na Evropskem sodišču za človekove pravice na politični ravni pogovarjati in dogovarjati s politiki. Situacija Dobruške vasi in ostalih romskih naselij na Dolenjskem pa tudi kaže, kako pomembno je, da imajo predstavniki skupnosti sami dovolj znanja za ‘spopadanje’ z izzivi in dialog z lokalno politiko.
